Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se je odzvala na izjavo predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja na nacionalni televiziji. Po njihovem mnenju so bila stališča gospodarstva glede minimalne plače, Zakona o delovnih razmerjih ter širših davčno-socialnih vprašanj predstavljena poenostavljeno in deloma netočno.
“Obžalujemo, da se posamezne teme – od minimalne plače do davčnih razbremenitev – razglasi za nedotakljive ‘rdeče črte’. Takšen pristop ne prispeva k vsebinskemu dialogu o nujnem prihodnjem razvoju Slovenije,” sporoča GZS. Glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček poudarja, da njihov cilj ni krčenje pravic, temveč večja preglednost, predvidljivost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Minimalna plača: problem je nepredvidljivost, ne višina
Pri razpravah o minimalni plači GZS poudarja, da je ključen problem njena nepredvidljivost. Zbornica ni bila proti dvigu minimalne plače oziroma uskladitvi s stopnjo inflacije, nasprotovala pa je nesorazmerno visokemu dvigu v predvolilnem obdobju. Pri določanju višine se zavzemajo za upoštevanje jasno določenih in vnaprej znanih parametrov, kot je uradna inflacija.
Zakon o delovnih razmerjih: ne gre za zmanjševanje pravic
GZS opozarja, da ima slovenski sistem plač in povračil določene posebnosti še iz preteklih ureditev, ki Slovenijo postavljajo v drugačen položaj, v primerjavi s primerljivimi državami EU. Med temi so odmor za malico znotraj delovnega časa, zakonsko določena povračila in nekateri dodatki.
Namen ni zmanjševanje pravic zaposlenih, temveč poiskati bolj sodobne in mednarodno primerljive rešitve, poudarjajo na zbornici. S tem namenom je bila oblikovana bipartitna delovna skupina iz predstavnikov delodajalcev in sindikatov, ki preučuje mednarodno študijo plačnih modelov.
Razvojna kapica: uvedlo jo je že dve tretjini držav Srednje Evrope
GZS zavrača poskuse, da bi bilo vprašanje razvojne oziroma socialne kapice nedotakljiva tema. Gre za legitimno razpravo o konkurenčnosti gospodarstva in zadrževanju visoko usposobljenih kadrov, menijo na zbornici.
Opozarjajo, da gre za preizkušen ukrep, ki ga je uvedlo že dve tretjini držav Srednje Evrope. Zaradi odsotnosti razvojnih kapic se lahko delovna mesta visoko usposobljenih zaposlenih selijo v tujino, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji.
Stroški dela v Sloveniji rasli več kot dvakrat hitreje kot v EU
Na GZS opozarjajo tudi na podatke Eurostata, po katerih je Slovenija lani zabeležila enega največjih povečanj stroškov dela v EU. Stroški dela na delovno uro so v Sloveniji zrasli za 9,3 odstotka, medtem ko v EU za 4,1 odstotka. Razbremenitev dela bi po njihovem mnenju pomenila višje neto plače širokega kroga zaposlenih in večjo konkurenčnost trga dela.
