Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da so prvi koraki nove vlade na področju gospodarstva spodbudni, vendar opozarja, da bo v nadaljevanju pomembnejša dejanska izvedba napovedanih ukrepov. Med ključnimi pričakovanji gospodarstva so manj birokracije, konkurenčnejše cene energije, bolj predvidljivo davčno okolje in hitrejši postopki.
GZS ob prvih 100 dneh vlade izpostavlja predvsem ustanovitev Strateškega sveta za gospodarstvo, ponoven dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ter pripravo interventnega zakona za razvoj Slovenije. Pozdravljajo tudi ukrepe za blažitev stroškov energentov, podaljšanje sheme skrajšanega delovnega časa in napoved pospešitve postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj.
“V prvih 100 dneh vlade vidimo pomembno spremembo v odnosu do gospodarstva,” pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po njenem pa mora zdaj slediti jasen izvedbeni načrt po ministrstvih, z odgovornimi nosilci, časovnico in konkretnimi ukrepi.
Zbornica ob tem opozarja, da trenutna gospodarska rast sama po sebi ne rešuje strukturnih težav slovenskega gospodarstva. Slovenija po njihovih navedbah v zadnjih letih izgublja mesta na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, poslovne učinkovitosti, inovativnosti in digitalne zrelosti.
Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija zdrsnila na 49. mesto med 70 državami, kar je njena najnižja uvrstitev po letu 2015. Na evropski inovacijski lestvici je med državami EU na 17. mestu.
GZS med največjimi težavami izpostavlja visoko obremenitev dela, dolge administrativne postopke, pomanjkanje kadrov, visoke stroške energije in prepočasen prenos znanja v nove proizvode in storitve.
Kaj gospodarstvo pričakuje od vlade
GZS predlaga kombinacijo kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov. Med prvimi so davčna razbremenitev dela in podjetij, učinkovitejše zaposlovanje tujih kadrov, zmanjšanje stroškov absentizma ter hitrejša digitalizacija gospodarstva.
Na srednji rok pa pričakujejo reformo davčnega okolja, hitrejše umeščanje projektov v prostor, večjo podporo raziskavam in razvoju, digitalnim tehnologijam ter umetni inteligenci.
Zbornica si želi tudi Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi določil razvojne prioritete, konkretne ukrepe, njihove nosilce in časovnico.
“Zdaj mora slediti sistematično delo, ki bo gospodarstvu omogočilo rast, ljudem višje dohodke, državi pa stabilne temelje za razvoj,” pravi Nahtigal.
Pri tem GZS opozarja, da bo za oceno gospodarske politike pomembneje od prvih napovedi to, ali bodo ukrepi dejansko izboljšali pogoje poslovanja.
