Delo v Sloveniji postaja za delodajalce vse dražje. Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v drugem četrtletju povprečno za 7 odstotkov višji kot pred letom dni, kažejo podatki statističnega urada. Rast je zelo opazna, saj je bila v zadnjem četrtletju lani še 3,4-odstotna. Za podjetja je to večji pritisk na stroške, za zaposlene pa nadaljevanje rasti plač.
Podražitev dela ni bila enakomerna. Stroški dela so se zvišali v prav vseh dejavnostih, a med njimi so velike razlike. Daleč najbolj so narasli v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer so bili za 14,5 odstotka višji kot lani. Sledita gostinstvo z 9,7-odstotno rastjo in izobraževanje z 8,6-odstotno.
Prav gostinstvo in kmetijstvo sta panogi, ki se že dlje časa soočata s hudim pomanjkanjem delovne sile, kar delodajalce sili v višanje plač, da sploh pridobijo in zadržijo zaposlene.
Sedemodstotna rast stroškov dela se ujema z opozorili, ki so jih v zadnjih tednih izrekli tako Banka Slovenije kot Fiskalni svet. Oba sta poudarila, da plače, zlasti v javnem sektorju, rastejo hitreje od načrtovanega in postajajo eden glavnih dejavnikov rasti državnih odhodkov.
Višji stroški dela sicer pomenijo boljše prihodke gospodinjstev in s tem večjo potrošnjo, hkrati pa lahko obremenijo konkurenčnost podjetij, če rast plač prehiteva rast produktivnosti.
| RAST STROŠKOV DELA PO DEJAVNOSTIH, 2. ČETRTLETJE 2026 | |
|---|---|
| Dejavnost | Medletna rast |
| Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo | +14,5 % |
| Gostinstvo | +9,7 % |
| Izobraževanje | +8,6 % |
| Vse dejavnosti skupaj | +7,0 % |
| Slovenija v EU primerjavi (1. četrtletje) | +3,4 % |
Vir: SURS
V evropski primerjavi Slovenija ne izstopa. Po Eurostatovih podatkih za prvo četrtletje, ki omogočajo primerjavo med državami, so se stroški dela v Sloveniji zvišali za 3,4 odstotka, kar je tik pod povprečjem Evropske unije, ki je znašalo 3,5 odstotka.
Najbolj so stroški dela takrat rasli na Madžarskem, v Bolgariji in na Hrvaškem, torej v državah, ki dohitevajo razvitejši del Unije, edina izjema brez rasti pa je bila Malta. Rast cene dela je širši evropski pojav, ki ga poganjajo inflacija zadnjih let, pomanjkanje delavcev in dvigi minimalnih plač.
