Hrvaška črna lista delodajalcev, ki so jih inšpektorji zalotili z neprijavljenimi delavci, se je v enem mesecu skrčila za približno 61 odstotkov, s približno 720 na 279 podjetij in obrti, poroča hrvaški časopis Poslovni dnevnik.
Sprememba je posledica junijskih dopolnil zakona o zatiranju neprijavljenega dela, ki so obdobje javne objave na seznamu skrajšala s šestih let na eno leto.
Ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je za Poslovni dnevnik potrdilo, da je zaključno s 31. julijem iz evidence samodejno izbrisalo 388 delodajalcev, ki jim je poteklo enoletno obdobje uvrstitve. Na lastno zahtevo je bilo izbrisanih 58 delodajalcev.
Za predčasni izbris mora delodajalec vložiti zahtevo, plačati predpisano kazen in poravnati zaostale obveznosti do delavcev. Kazen za prvi ugotovljeni primer neprijavljenega dela znaša 2650 evrov na zaposlenega, za ponovljeni prekršek pa 6630 evrov.
Ministrstvo ločene evidence o skupnem znesku plačanih kazni ne vodi. Pri izbrisu preverja le, ali je delodajalec izpolnil ukrepe iz odločbe pristojnega inšpektorja in poravnal denarne sankcije, zneskov posamično pa ministrstvo ne beleži.
Po podatkih ministrstva med izbrisanimi delodajalci prevladujejo tisti iz gradbeništva in gostinstva, kar ustreza splošni strukturi panog, v katerih inšpektorji najpogosteje odkrijejo neprijavljeno delo. Zaradi sezonske narave teh dejavnosti je interes za izbris med temi delodajalci največji.
Poslovni dnevnik je s primerjavo seznama pred junijsko spremembo in po njej ugotovil, da so s seznama izginila imena, kot so našički proizvajalec gradbenega materiala Nexe, crikveniško hotelsko podjetje Jadran, vodiški Imperial, družba za ravnanje z odpadki Metis iz skupine CIOS v Kukuljanovem in Terme Tuhelj. Na seznamu je ostal zagrebški proizvajalec betonskih konstrukcij Beton Lučko, ki na domačem gradbenem trgu posluje več kot 30 let.
Za omilitev sistema kaznovanja so se pri ministrstvu zavzemali tudi delodajalci sami, prek hrvaške delodajalske organizacije HUP, ki je predlagala milejšo obravnavo primerov, pri katerih je do neprijavljenega dela prišlo nenamerno, zaradi zapletenosti poslovanja ali velikosti sistema.
Na seznamu je po navedbah ministrstva že en delodajalec, ki so ga inšpektorji z neprijavljenimi delavci zalotili tudi potem, ko je bil s seznama že enkrat izbrisan po uradni dolžnosti.
Delodajalci, ki jih inšpektorji zalotijo drugič, morajo plačati 6630 evrov na zaposlenega. Kdor je izbrisan po hitrem postopku, po navedbah ministrstva ostaja pod dodatnim nadzorom tudi po izbrisu s seznama.
