Slovenija je februarja 2026 naredila ključni korak pri projektu druge jedrske elektrarne. Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za JEK2, ki prvič določa konkreten terminski načrt za umeščanje elektrarne v prostor. Dobavitelj in tip elektrarne še nista izbrana, zato sklep umešča elektrarno v razponu moči od 1.000 do 1.650 megavatov električne moči.
Terminski načrt je, da morajo do konca leta 2026 biti pripravljene strokovne podlage, do poletja 2027 predlog uredbe državnega prostorskega načrta, ki se jeseni 2027 javno objavi. Po dopolnitvi gradiv sledi sprejetje uredbe o DPN s strani Vlade Republike Slovenije, predvideno za poletje 2028. Načrt se bo sproti prilagajal glede na dejanska stanja izvedb, zlasti pri izboru izdelovalcev strokovnih podlag in potrditvi njihovih rezultatov.
Kaj vse mora GEN energija preveriti pred umestitvijo
Investitor GEN energija d.o.o. trenutno pripravlja obsežne strokovne podlage. Med njimi so analize, ki jih pri jedrskih projektih redko vidimo tako podrobno naštete v javnem dokumentu: verjetnost trčenja civilnega letala v JEK2, vpliv eksplozije in požara na črpališču kerozina Stara vas na obrat Krka d.d. Krško in posledično na JEK2, možne nesreče na bližnjem vojaškem letališču Cerklje ob Krki, verjetnostne analize potresne nevarnosti ter scenarij porušitve hladilnih stolpov.
Poleg tega mora GEN energija preveriti toplotni vpliv elektrarne na reko Savo, hidrogeološke analize podtalnice, kumulativne vplive na ohranjanje narave ter evakuacijske ukrepe ob morebitnih dogodkih tako v JEK2 kot v obstoječi Nuklearni elektrarni Krško. Obseg in zahtevnost teh podlag kaže, da gre za projekt z dolgo pripravljalno fazo, pri katerem bo vsaka zamuda pri posamezni analizi potencialno zamaknila celoten terminski načrt.
Postopek javne obravnave pobude za DPN, ki se je začel junija 2025 in zaključil oktobra 2025, je prinesel pripombe javnosti in nosilcev urejanja prostora, ki so bile vključene v analizo smernic, ta pa je javno dostopna v Prostorsko informacijskem sistemu.
Medtem napreduje odlagališče za radioaktivne odpadke
Vzporedno z JEK2 poteka gradnja, ki je za jedrsko prihodnost Slovenije prav tako ključna, a prejema bistveno manj pozornosti. To je odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem.
Trenutno potekajo dela na stenah sekundarne obloge silosa, ki predstavlja varnostno pomembno strukturo z nalogami fizičnega in kemičnega zadrževanja radionuklidov, strukturne stabilnosti in preprečevanja vdora podzemne vode. Dela potekajo po terminskem načrtu.
V letu 2025 se je začela tudi gradnja upravno servisnega objekta, nadaljuje se gradnja tehnološkega objekta, pripravlja pa se vse potrebno za izdelavo odlagalnih zabojnikov. Brez delujočega odlagališča Slovenija ne more trajnostno upravljati radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v NEK in bodo nastajali v JEK2.
Še vedno pod nadzorom
Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost štiri leta po začetku konflikta še vedno dnevno spremlja stanje v ukrajinskih jedrskih objektih. Marca 2026 je bila jedrska elektrarna Černobil skoraj 24 ur brez povezave z daljnovodom, kar je sprožilo vklop zasilnih dizelskih generatorjev. V Zaporožju so po lokalnem premirju izvedli popravila poškodovanega daljnovoda.
Za Slovenijo, ki načrtuje obsežno jedrsko infrastrukturo, so te izkušnje neposreden argument za visoke standarde fizičnega varovanja in odpornosti sistemov, ki jih mora JEK2 izpolniti že v fazi načrtovanja.
En odgovor
Pri teh zadevah se stvari vedno zamaknejo. Upam, da speljejo normalno.