Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen je v petek posvaril, da bi bila letošnja zima po cenah energije lahko najhujša po letu 2022, EU pa vanjo vstopa s skladišči plina, ki so po podatkih združenja Gas Infrastructure Europe polna okoli 70-odstotno, kar je 12 odstotnih točk manj kot lani ob istem času. „Najverjetnejši scenarij je, da bomo imeli zelo, zelo visoke cene, ne pa težav z zanesljivostjo oskrbe. Za ljudi, ki si goriva ne morejo privoščiti, je v resnici vseeno, ali ga je dovolj ali ne, če ga ne morejo kupiti,“ je dejal v pogovoru za Financial Times.
V petkovem pismu ministrom držav članic, ki ga je videla agencija Reuters, je zapisal: „Soočamo se s cenovno krizo, ki je povezana s krizo oskrbe.“ Kot možne ukrepe je navedel omejitev temperature v javnih stavbah, prepoved ogrevanja na prostem in izklop nepotrebne javne razsvetljave. „Vabim vas, da razmislite o uvedbi ali nadaljnjem izvajanju ukrepov, ki lahko ohranijo polnjenje skladišč plina ali zmanjšajo povpraševanje po plinu in električni energiji, dokler bo to potrebno,“ je še zapisal. Tuji dobavitelji po navedbah agencije Reuters pokrijejo okoli 80 odstotkov potreb EU po plinu, skozi Hormuško ožino, ki je zaradi vojne z Iranom dejansko zaprta, pa v običajnih razmerah potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Jørgensen je za Financial Times povedal, da želi pred neformalnim srečanjem ministrov EU za energijo, ki bo 28. in 29. septembra v Dublinu, udariti na plat zvona. Države članice je v pogovoru pozval, naj znižajo davke na električno energijo in več vlagajo v zeleno energijo, pri tem pa izkoristijo prožnost, ki jo je Komisija uvedla v svojih fiskalnih pravilih. Po njegovih besedah sta to prožnost doslej izkoristili le Italija in Grčija.
Polnjenje rezervoarja z dizlom se je Evropejcem po podatkih nevladne organizacije Transport & Environment, ki jih navaja Financial Times, od začetka vojne z Iranom podražilo za več kot 30 evrov. Predsednik ZDA Donald Trump je po poročanju istega časnika ta teden dejal, da bi podprl prepoved izvoza dizla, ZDA pa so največja dobaviteljica dizla Evropi. Jørgensen ga je v pogovoru pozval, naj med ZDA in Evropo ohrani čim bolj prost pretok energije. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je v četrtek na vprašanje portala Politico odgovoril, da bi „vsaka motnja lahko škodila obema stranema“.
Jørgensen v pismu ministrom navaja tudi, da je EU na zimo bolje pripravljena kot leta 2021, ko je Rusija Evropi zmanjšala dobave plina. Kot razloge je naštel večje zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, več energije iz obnovljivih virov in manjšo porabo plina. Večja proizvodnja ameriških in evropskih rafinerij je državam EU po navedbah časnika Financial Times doslej omogočila uvoz dovolj dizla in letalskega goriva, da so se izognile krizi oskrbe.
Po podatkih Eurostata si leta 2024 primerno ogrevanega stanovanja ni moglo privoščiti 9,2 odstotka prebivalcev EU. V Sloveniji je delež znašal 3,3 odstotka, enako kot na Poljskem. Nižji je bil le na Finskem z 2,7 odstotka, najvišji pa v Bolgariji in Grčiji, kjer je znašal po 19 odstotkov. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je delež energetsko revnih gospodinjstev lani znašal 6,8 odstotka, 0,5 odstotne točke manj kot leto prej. Energetsko revnih je bilo okoli 59.000 gospodinjstev, v katerih je živelo okoli 100.000 oseb.
Oba podatka izhajata iz raziskovanja Življenjski pogoji (EU-SILC), izvedenega pred vojno z Iranom, ki se je začela konec februarja 2026. SURS v pojasnilih k podatkom navaja, da cen energentov, vključno z omrežninami in drugimi prispevki, ki se od njih plačujejo, v izračunih energetske revščine ne upošteva.
