Kitajska nadzoruje 94 odstotkov proizvodnje magnetov, IEA opozarja na rekordno koncentracijo kritičnih surovin

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes objavila letno poročilo Global Critical Minerals Outlook 2026, v katerem ugotavlja, da se je rast globalnih naložb v kritične surovine lani občutno upočasnila, čeprav so se zahodne države zavezale k povečanju domače proizvodnje. Rast naložb je leta 2025 znašala le pet odstotkov, potem ko je leto prej dosegla 14 odstotkov. Ob upoštevanju stroškovne inflacije je bila realna rast naložb le dvoodstotna, raziskovalna dejavnost pa je po večletni rasti od leta 2020 lani stagnirala.

Poročilo hkrati opozarja na rekordno koncentracijo dobavnih verig. Povprečni tržni delež treh vodilnih držav pri rafiniranju bakra, litija, niklja, kobalta, grafita in redkih zemelj se je povečal z okoli 82 odstotkov leta 2020 na 86 odstotkov leta 2025. Skoraj vsa dodatna proizvodnja prihaja od enega samega dobavitelja: pri niklju iz Indonezije, pri večini drugih kritičnih surovin pa s Kitajske. Pri magnetih iz redkih zemelj, ključnih za avtomobilsko industrijo, vetrne elektrarne, industrijske motorje in obrambne sisteme, se je kitajski delež proizvodnje v zadnjih dveh desetletjih povečal s približno 50 na 94 odstotkov.

IEA posebej izpostavlja posledice kitajskega izvoznega nadzora. Aprila 2025 je Kitajska uvedla nadzor nad izvozom sedmih težkih redkih zemelj ter povezanih spojin, kovin in magnetov. Izvoz je aprila in maja močno upadel, številni proizvajalci avtomobilov v ZDA, Evropi in drugod pa so se soočili s pomanjkanjem trajnih magnetov. Nekateri so morali zmanjšati izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ali celo začasno ustaviti proizvodnjo. Čeprav se je trgovanje pozneje postopoma obnovilo, so cene redkih zemelj v državah uvoznicah ostale občutno višje. Ponekod v Evropi so dosegle tudi šestkratnik cen na Kitajskem.

Oktobra lani je Kitajska napovedala razširitev izvoznih omejitev, ki so bile nato do novembra 2026 začasno zamrznjene. Po oceni IEA bi njihova morebitna uveljavitev lahko ogrozila približno 6,5 bilijona dolarjev letne proizvodnje zunaj Kitajske v avtomobilski, obrambni, visokotehnološki in energetski industriji. Maja letos je Kitajska dodatno omejila še izvoz žveplene kisline, ki se uporablja pri predelavi kobalta, bakra, litija, niklja in redkih zemelj. Zaradi tega so stroški tega materiala pri proizvodnji nekaterih kritičnih surovin presegli celo stroške energije.

Vir: IEA, Global Critical Minerals Outlook 2026, 16. julij 2026.

Cene osnovnih kovin, kot so aluminij, baker in kositer, so med januarjem 2025 in aprilom 2026 zrasle za približno tretjino, cena bakra pa je dosegla rekordne ravni. Cena litija se je zaradi velikega povpraševanja po hranilnikih energije več kot podvojila, cena volframa pa se je povečala kar šestkrat. Cena kobalta je po izvoznih omejitvah Demokratične republike Kongo poskočila za približno 130 odstotkov.

Agencija med najbolj ranljive kritične surovine uvršča galij, magnetne redke zemlje, itrij, grafit, volfram, telur, kobalt in germanij. Razlogi so visoka koncentracija ponudbe, omejene možnosti nadomestitve in njihov strateški pomen za industrijo. Diverzifikacija dobavnih verig samo za magnetne redke zemlje bi po oceni IEA v naslednjem desetletju zahtevala približno 60 milijard dolarjev naložb.

IEA zato priporoča tudi oblikovanje strateških zalog kot zaščito pred morebitnimi motnjami v dobavi. Za enajst najbolj tveganih materialov, ki jih je analizirala, bi letni neto strošek skladiščenja za države zunaj vodilnega dobavitelja znašal manj kot 900 milijonov dolarjev. Agencija ta znesek ocenjuje kot razmeroma nizek glede na potencialno velike gospodarske posledice morebitnih motenj v dobavnih verigah. Takšne dodatne stroške opisuje kot “premijo za mineralno varnost”, ki si jo bodo po njenem mnenju morali razdeliti vlade, industrija in potrošniki, če bodo želeli zgraditi odpornejše in bolj razpršene dobavne verige.