Britanska vlada je prevzela polno lastništvo jeklarne British Steel, katere obratovanje dnevno stane 1,3 milijona funtov (okrog 1,5 milijona evrov) davkoplačevalskega denarja, evropski jeklarji z enako globokimi izgubami pa takega prevzema ne morejo ponoviti. Prenos je potrdilo britansko ministrstvo za podjetništvo in trgovino, potem ko je Otok obrat v Scunthorpu od aprila 2025 vodil prek izredne zakonodaje, brez neposrednega lastniškega deleža.
Prevzem je London utemeljil z nacionalno varnostjo in ohranitvijo sposobnosti proizvodnje primarnega jekla, od katere so odvisni železnice, gradbeništvo in obramba. Zaščitil je 2.700 delovnih mest v jeklarni in več tisoč v dobavni verigi. “British Steel zdaj pripada britanskemu narodu, naša pozornost pa je usmerjena v prihodnost,” je ob prevzemu dejal minister za podjetništvo in trgovino Peter Kyle. Odločitev je sprejela vlada odhajajočega premierja Keirja Starmerja, ki opravlja tekoče posle do imenovanja novega vodje laburistov.
Britanski nacionalni revizijski urad je izračunal, da je vlada od aprila 2025 do konca januarja 2026 za obratovanje Scunthorpa porabila 377 milijonov funtov, uvrščenih med posojila brez roka vračila in brez jasne možnosti poplačila; po njegovi oceni bi poraba do leta 2028 lahko presegla 1,5 milijarde funtov. Kitajski Jingye, ki je jeklarno kupil leta 2020 in marca 2025 sporočil dnevno izgubo 700.000 funtov, zahteva odškodnino za prisilni prenos, ki jo britanska vlada namerava omejiti ali zavrniti.
Zagovorniki prevzema temu računu postavljajo nasproti strateško izgubo, ki bi sledila opustitvi obrata. Scunthorp je edini britanski proizvajalec primarnega jekla iz železove rude in oskrbuje 95 odstotkov britanskih železniških tirov. Zaustavljene plavže je tehnično skoraj nemogoče znova zagnati brez milijardnih vložkov, zasebnega kupca pa vladi kljub mesecem pogajanj ni uspelo najti. Novo vodstvo naj bi obrat preoblikovalo v nizkoogljično in komercialno vzdržno podjetje.
Celinski jeklarji se spopadajo z globokimi izgubami, unija in njene članice pa posegajo drugače kot London. Slovenska skupina SIJ, v kateri ima država četrtinski delež, je lansko leto sklenila s čisto izgubo 117,7 milijona evrov in neto finančnim dolgom 321 milijonov evrov, ki bi ga pri sedanji donosnosti odplačevala več kot trideset let. Namesto prevzema lastništva unija sektor ščiti s 50-odstotnimi zaščitnimi carinami na uvoz jekla in nižjimi brezcarinskimi kvotami, z mehanizmom za prilagajanje meja ogljika ter z državnimi pomočmi, ki jih potrjuje Bruselj. Slovenija je tako shemo za energetsko intenzivna podjetja odobrila spomladi.
Prenos v Scunthorpu končuje pet let kitajskega lastništva in obrača privatizacijo, ki jo je vlada Margaret Thatcher izpeljala leta 1988. Brez tamkajšnjih plavžev bi Združeno kraljestvo ostalo edina članica skupine G7 brez lastne proizvodnje primarnega jekla.
