Koliko plina ima Evropa pred zimo 2026/27

Nemčiji in Nizozemski do 90-odstotnega cilja EU manjka še 128,6 teravatne ure plina, kar je 58 odstotkov skupnega zaostanka članic s skladišči, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov platforme AGSI+ združenja Gas Infrastructure Europe za plinski dan 25. septembra. Izračun za vsako državo od 90 odstotkov zmogljivosti skladišč odšteje zaloge, za države nad ciljem upošteva ničlo in razlike sešteje, skupni zaostanek 18 članic, za katere AGSI+ objavlja podatke, pa znaša 222,7 teravatne ure. Nemčija je imela skladišča napolnjena do 57,15 odstotka in Nizozemska do 57,14 odstotka, pred letom pa do 76,46 oziroma 69,69 odstotka.

Skladišča v EU so bila napolnjena do 70,62 odstotka in so vsebovala 799,1 teravatne ure plina. Pred letom je bilo v njih 935,3 teravatne ure plina oziroma 82,09 odstotka zmogljivosti, kar je 136,2 teravatne ure več kot letos. Napolnjenost skladišč v EU se je v tednu dni zvišala za 1,31 odstotne točke.

Nemško združenje upravljavcev skladišč plina INES je v sporočilu za javnost z dne 8. septembra zapisalo, da so bila nemška skladišča v začetku septembra napolnjena do približno 53 odstotkov, kar je najmanj v tem delu leta, odkar je združenje pred 15 leti začelo voditi evidence. Kot oviri za polnjenje navaja višje cene plina po zaprtju Hormuške ožine in občasno celo negativno razliko med poletno in zimsko ceno. „Nemška skladišča plina so za ta letni čas na zgodovinsko nizki ravni. Raven okoli 77 odstotkov je tehnično še dosegljiva, a zgolj zakup zmogljivosti ne zadošča. Polnjenje skladišč mora biti ekonomsko upravičeno, da ga bodo udeleženci trga dejansko izvedli,“ je v istem sporočilu zapisal direktor združenja INES Sebastian Heinermann.

Na vrhu lestvice je Poljska z 98,84 odstotka, za njo pa sta Portugalska s 93,87 in Italija s 86,38 odstotka. Na dnu je Latvija z 48,28 odstotka, pred njo pa Slovaška s 53,61 odstotka. Največji medletni padec napolnjenosti je imela Belgija, katere skladišča so bila napolnjena do 61,03 odstotka, za 32,59 odstotne točke manj kot pred letom.

Neto vbrizgavanje v skladišča EU je 25. septembra znašalo 1,92 teravatne ure. Po izračunu Lider.si, ki manjkajočo količino na ravni EU deli s to dnevno stopnjo in predpostavlja, da ostane nespremenjena, bi EU do 90 odstotkov potrebovala 114 dni. Uredba (EU) 2025/1733 članicam dovoljuje, da cilj dosežejo kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom, od 25. septembra do 1. decembra pa je 67 dni.

Ista uredba, ki jo je Svet EU dokončno potrdil 18. julija 2025, članicam ob težavnih razmerah za polnjenje dovoljuje odstop od cilja za največ deset odstotnih točk, Evropska komisija pa lahko dovoljeni odstop z delegiranim aktom za eno sezono poveča še za pet odstotnih točk. Evropski komisar za energijo in stanovanja Dan Jørgensen je v pismu ministrom za energijo, o katerem je v soboto poročala agencija Bloomberg, zapisal, da lahko znižanje cilja na 80 odstotkov ublaži takojšnji pritisk na cene in stroške polnjenja. Ob nespremenjeni stopnji vbrizgavanja bi EU do 80 odstotkov potrebovala 55 dni. Nemčija ima po poročanju agencije Bloomberg za 1. november cilj napolnjenosti okoli 70 odstotkov. Pri cilju 80 odstotkov bi 12 članicam manjkalo 129,3 teravatne ure plina, od tega Nemčiji in Nizozemski 89,5 teravatne ure oziroma 69 odstotkov.

Slovenija skladišč plina na svojem ozemlju nima in je na platformi AGSI+ navedena brez podatkov. Lani je večina plina za slovenske uporabnike prišla iz Avstrije, manjše količine pa so prišle iz Italije in Hrvaške, je aprila za Glas gospodarstva, revijo Gospodarske zbornice Slovenije, povedal glavni direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc. Avstrija je imela 25. septembra skladišča napolnjena do 67,75 odstotka, za 16,41 odstotne točke manj kot pred letom. Italija je bila z napolnjenostjo za 5,33 odstotne točke pod lansko ravnjo, Hrvaška pa je s 85,19 odstotka lansko raven presegla za šest odstotnih točk in v tednu dni dodala 3,38 odstotne točke, največ med članicami. Uredba (EU) 2022/1032 je članicam brez skladišč naložila, da zagotovijo dostop do zalog v drugih članicah v obsegu 15 odstotkov povprečne letne porabe plina v zadnjih petih letih.