Koliko stane en Trumpov pogoj za Ljubljansko borzo

Ljubljanska borza je tri mesece iranske vojne skoraj v celoti izbrisala iz svojih tečajev, čeprav nobeno od osmih podjetij prve kotacije ne posluje v Hormuškem prelivu. Indeks SBITOP je 29. maja zaprl pri 2.968,72 točke, vsega 21 točk pod predvojno ravnjo s 27. februarja. Teh zadnjih 21 točk je odvisno od enega samega pogoja, ki ga ameriški predsednik Donald Trump še ni podpisal, od ponovnega odprtja Hormuškega preliva, skozi katerega je pred vojno tekla petina svetovne oskrbe z energijo.

Pred prvim strelom 28. februarja je SBITOP zaprl pri 2.989,53 točke, sredi februarja pa dosegel rekord pri 3.014,02 točke. V štirih tednih ga je vojna spustila za 216 točk oziroma 7,2 odstotka, na 2.773,63 točke 27. marca, ko se je preliv zaprl in je Brent poskočil proti 120 dolarjem. Padec ni bil enakomeren. Najgloblje sta padli delnici Pozavarovalnice Sava, za 5,7 odstotka, in Telekoma Slovenije, za 5,2 odstotka, najplitkeje pa delnici NLB, za 0,9 odstotka, in Luke Koper, za 1,1 odstotka, kar pomeni, da je tečaje rušilo eno samo geopolitično tveganje – zaprtje preliva tisoče kilometrov stran.

Edina vez med slovenskimi modrimi žetoni in iransko vojno je cena nafte. Zaprt preliv jo je dvignil, draga nafta pa je obremenila marže Petrola, zvišala energetske stroške Cinkarne Celje, kjer je žveplo ena ključnih surovin, in zaostrila pričakovanja glede obrestnih mer Evropske centralne banke. Aprila, ko se je pokazala možnost premirja, je ista veriga stekla v nasprotno smer.

Prvo premirje, 8. aprila, je Brent potisnilo pod 100 dolarjev in ljubljanske delnice nazaj proti izhodišču. Glavnino okrevanja je trg opravil že do konca aprila. Do konca maja se je šest od osmih delnic prve kotacije obdržalo nad predvojno ravnjo, najbolj Triglav, ki se je s 116 evrov pred vojno povzpel na 139 evrov, skoraj petino višje, sledi Luka Koper z desetino, tik pod njo pa sta ostala le Petrol in Pozavarovalnica Sava. Od 216 točk, ki jih je vojna pobrala indeksu, jih je trg dobil nazaj 195.

Na prvi majski trgovalni dan, 4. maja, je SBITOP zaprl pri 2.975,02 točke, na zadnji, 29. maja, pa pri 2.968,72. Ves mesec se je gibal tik pod predvojno ravnjo, medtem ko se je nafta pocenila za 19 odstotkov. Za neto uvoznika energije, kakršen je Slovenija, je cenejša nafta običajno dobra novica, a tečaji se nanjo niso odzvali. Cena nafte je maja padala, ker je rasla verjetnost, da se bo preliv odprl. Prav to je borza vračunala že aprila. Padajoča nafta in mirujoča borza sta dva odziva na isto vprašanje, ali bo Trump podpisal odprtje Hormuza.

Pogajalci ZDA in Irana so 28. maja dosegli 60-dnevni memorandum o soglasju, ki bi znova odprl preliv, Iranu naložil odstranitev min v 30 dneh in sprožil pogajanja o jedrskem programu, vendar Trumpovega podpisa ni bilo. Dan pozneje je Trump postavil dodatne zahteve glede preliva, jedrskega programa in odmrznjenih iranskih sredstev, ki jih je Teheran v preteklosti že zavračal, ter napovedal, da bo dokončno odločitev sprejel v situacijski sobi Bele hiše. Iran nanje ni odgovoril.

Trumpova izjava z 11. maja, da je premirje na umetnem dihanju, je v eni sami seji dvignila Brent za skoraj tri odstotke, na 104,21 dolarja. Brent je 29. maja zaključil pri 92,05 dolarja in za seboj pustil najslabši mesec za nafto od marca 2020, ko je pandemija zaprla gospodarstva. Ves ta padec stoji na predpostavki, da bo preliv kmalu spet odprt.

Cena tega podpisa je za ljubljansko borzo merljiva v obe smeri. Do predvojne ravni manjka 21 točk, popust, ki ga trg zadržuje, dokler memorandum ni podpisan. Če bi se preliv namesto tega znova zaprl, bi bila izpostavljena celotna spomladanska premija, skoraj 200 točk, ki jih je borza vrnila ob obetu miru. Obrambni minister Pete Hegseth je konec maja opozoril, da je ameriška vojska pripravljena obnoviti bojevanje v Zalivu, v prelivu pa so omanske oblasti opazile plavajoči predmet, domnevno morsko mino. Prvi mož Saudi Aramca Amin Naser je svaril, da bo trg tudi po odprtju preliva potreboval mesece za normalizacijo, ob zamiku čez sredino junija pa se ta zavleče v leto 2027.

Slovenska podjetja prihodkov ne ustvarjajo v Zalivu, vendar se njihovi tečaji od februarja gibljejo po taktu enega samega pogajalca v Washingtonu. Naslednji mejnik je 7. junij, ko se sestane skupina OPEC+, ki je za junij potrdila zgolj simbolično povečanje črpanja za 188.000 sodov na dan, fizično pa te proizvodnje ne more dostaviti, dokler Hormuški preliv ostaja zaprt.