Kazalnik gospodarske klime za nemško avtomobilsko industrijo je aprila 2026 padel na -23,8 točke, z -19,0 točke v marcu. Ifo inštitut iz Münchna, ki kazalnik izračunava vsak mesec na podlagi ankete med nemškimi podjetji, je danes objavil poročilo s sporočilom, da se nemška avtomobilska industrija more izviti iz krize, vojna v Iranu pa jo potiska še globlje.
Padec ni le statističen. Poslovne napovedi so se zrušile s -15,3 točke v marcu na -30,7 točke aprila. To pomeni, da so podjetja sicer ocenila trenutno stanje kot nekoliko boljše kot mesec prej, a prihodnost vidijo bistveno črneje. “Iranska kriza dodatno bremeni že tako oslabljeno avtomobilsko industrijo,” je povedala Anita Wölfl, industrijska strokovnjakinja Ifo inštituta.
Poročilo Ifo razkriva podatek, ki kaže, kako konkretno se iranska kriza prenaša v proizvodnjo. Aprila je 9,3 odstotka nemških avtomobilskih podjetij poročalo o pomanjkanju ključnih vmesnih proizvodov. Marca je bil ta delež komaj 1 odstotek. V enem mesecu se je torej delež podjetij z materialnimi težavami devetkrat povečal.
Eden od ključnih materialov je helij. “Iranska kriza vpliva na proizvodnjo in dobavo helija, na primer, inertnega plina, ki je pomemben tako neposredno kot posredno za avtomobilsko proizvodnjo,” je pojasnila Wölfl. Helij se uporablja pri proizvodnji čipov, v airbagih, pri obdelavi kovin in pri zaznavanju uhajanja v baterijah. EU pridobi okoli 40 odstotkov helija, ki ga potrebuje, iz Katarja, alternativnih virov pa je malo.
To je le eden od materialnih pritiskov. Ostali so še visoke cene energije, ki dvigujejo stroške proizvodnje, in splošna negotovost, ki zmanjšuje pripravljenost gospodinjstev za nakup novih vozil. Ko potrošniki negotovost čutijo v denarnici, je nakup avtomobila ena prvih odloženih odločitev.
Volkswagen, Slovenija in izvozna odvisnost
Nemška avtomobilska industrija ni le nemška zgodba. Slovenija je z nemškim avtomobilskim sektorjem tesno povezana prek dobaviteljske verige, ki vključuje elektrotehniko, plastiko, kovine in strojne komponente. Ko nemška podjetja znižujejo proizvodnjo ali odlagajo naročila, to neposredno zadeva slovenske dobavitelje.
Volkswagen je objavil rezultate za prvo četrtletje 2026, kjer je čisti dobiček padel za 28 odstotkov, prodaja avtomobilov pa za 7 odstotkov. Finančni direktor Arno Antlitz je ob tem opozoril, da načrtovani ukrepi za znižanje stroškov ne zadoščajo in da je treba temeljito spremeniti poslovni model. Volkswagen načrtuje odpustitev 50.000 delavcev v Nemčiji do leta 2030.
Podatki SURS za februar 2026 kažejo, da je obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji v prvih dveh mesecih leta padel za 3,1 odstotka. To ni naključje, da industrija, ki je tesno vezana na nemško povpraševanje, stagnira ali pada ravno v trenutku, ko nemški avtomobilski sektor beži v rdečo cono.
En odgovor
Vsi vemo, da se kriza v Nemčiji hitro pozna tudi pri nas.