39 bilijonov dolga in nobene svetovne vojne za utemeljitev

Zadnjič, ko je ameriški javni dolg presegel obseg celotnega gospodarstva, so Združene države pravkar porazile nacistično Nemčijo in cesarsko Japonsko. Takrat je bilo zadolževanje cena za svobodo polovice sveta. Tokrat, ob koncu marca 2026, je dolg v rokah javnosti dosegel 31,27 bilijona dolarjev, nominalni BDP za predhodnih dvanajst mesecev pa se je ustavil pri 31,22 bilijona. Razmerje je doseglo 100,2 odstotka, razlog pa so desetletja kopičeni proračunski primanjkljaji, za katere niso glasovali le demokrati ali le republikanci, temveč oboji.

“To zadolževanje ni nastalo zaradi nekega tektonskega globalnega konflikta, temveč zaradi popolne kapitulacije obeh strank pred težkimi odločitvami,” je ocenil Marc Goldwein, višji podpredsednik Odbora za odgovoren zvezni proračun (CRFB).

Zvezna vlada porabi 1,33 dolarja za vsak dolar, ki ga pobere od davkov. Razliko pokriva z zadolževanjem, in to že desetletja, skozi administracije obeh taborov. Bruto nacionalni dolg, ki vključuje tudi medvladne obveznosti, je presegel 39 bilijonov dolarjev, kar znaša približno 114.000 dolarjev na vsakega Američana, vključno z novorojenčki. Odplačila obresti na obstoječi dolg so že večja od celotnega vojaškega proračuna in požrejo vsak sedmi dolar, ki ga Washington porabi. Kongresni proračunski urad (CBO) za fiskalno leto 2026 napoveduje primanjkljaj 1,9 bilijona dolarjev, do leta 2036 pa naj bi ta narasel na 3,1 bilijona.

Nekdanji minister za finance Larry Summers je položaj strnil v en stavek: ZDA so se “v kratkem času premaknile iz cone zelene luči v cono rdeče luči” glede vzdržnosti dolga.

Direktor CBO Phillip Swagel je februarja izbral drugačne besede, a sporočilo je bilo enako. “Nahajamo se v spirali,” je dejal. “Počasni spirali, a vendarle spirali naraščajočega dolga in naraščajočih odplačil obresti. Stanje ni vzdržno.” Njegove projekcije predvidevajo, da bo dolg presegel vojni rekord 106 odstotkov BDP do leta 2030, do leta 2036 pa dosegel 120 odstotkov. Nihče v Kongresu tem številkam ni oporekal. Nihče jih prav tako ni uporabil za predlog konkretnih rezov.

Trumpova administracija na zaskrbljenost odgovarja z obljubo 4-odstotne letne gospodarske rasti, a BDP je v prvem četrtletju 2026 rasel po letni stopnji dveh odstotkov, bolje od anemičnih 0,5 odstotka ob koncu leta 2025, a daleč pod ambicijo Bele hiše. Predlog proračuna za fiskalno leto 2027 predvideva skok vojaških izdatkov za več kot 40 odstotkov in sočasno krčenje civilnih programov, a niti v enem scenariju razmerje med dolgom in BDP ne pade pod sto odstotkov.

Maya MacGuineas, predsednica istega odbora, je izračunala ceno izhoda – približno deset bilijonov dolarjev skupnega zmanjšanja primanjkljajev. “Bolj, ko dovolimo, da dolg narašča, bolj spodkopavamo lastno blaginjo in blaginjo prihodnjih generacij,” je opozorila.

Swagel se kljub vsemu ne pridružuje panični retoriki. V intervjuju za Fortune ob koncu aprila je opozoril, da vlagatelji na trgu obveznic še vedno niso dvignili premij za tveganje na ameriški dolg. Po njegovem mnenju so “vračunali preventivno ukrepanje Kongresa”. Trg verjame, da bo politični sistem na koncu reagiral. “Nisem prepričan, da se bo to zgodilo letos ali prihodnje leto,” je dejal. “A soočili se bomo.”

Rekord iz leta 1946 je bil dosežen po vojni, ki je zahtevala mobilizacijo celotne družbe. V dveh desetletjih po njej je razmerje padlo na 34 odstotkov, ker je sledila demobilizacija, ugašanje vojne industrije, mirovna dividenda. Tokrat ni ničesar od tega. Je le spirala, ki jo je Swagel opisal, dovolj počasna, da politiki utegnejo zmagati še na enih volitvah, preden se zares zavrti.