Slovenci se zadolžujemo hitreje kot preostala Evropa. Potrošniška posojila so decembra lani medletno zrasla za 9,8 odstotka, stanovanjska za 8,8 odstotka, skupna rast posojil nebančnemu sektorju pa je bila pri 8,6 odstotka, kar je dvakrat več od povprečja evrskega območja pri 3,3 odstotka, kažejo podatki letnega poročila Banke Slovenije za leto 2025. Hkrati je delež nedonosnih posojil v istem letu zrasel z 1,0 na 1,6 odstotka. Oba trenda skupaj opisujeta gospodarstvo, ki se intenzivno zadolžuje in v katerem se kakovost kreditnega portfelja postopoma slabša.
Kulturno ozadje tega trenda je opisala oddaja Obrni kovanec na TV Slovenija. Generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Tanja Piškur je pojasnila, da nakup na obroke potrošniku sicer omogoča takojšen dostop do želenega izdelka, a za višjo skupno ceno. “Pri potrošniškem kreditu ne smemo pozabiti na obrestne mere, ki so se v zadnjih štirih letih v povprečju gibale med 4,5 in 6,9 odstotka. Absolutna obrestna mera je samo en del enačbe. Edino pravo merilo, koliko nas neko financiranje stane, je efektivna obrestna mera, t. i. EOM,” je opozorila Piškur. Posebej nevarne so po njenih besedah storitve tipa kupi zdaj, plačaj pozneje, ki jih je poimenovala “kupi zdaj, premisli pozneje”.
Finančni svetovalci opozarjajo, da se težave ne začnejo z enim nakupom, ampak z akumulacijo obveznosti. Obrok za telefon, kredit za avto, obročno plačilo počitnic in gospodinjski aparati skupaj lahko zavzamejo velik del mesečnega proračuna. Stečajna upraviteljica Mojca Cvetko je za RTV pojasnila, da je posameznik, ki več kot dva zaporedna meseca ne more poravnati zapadlih obveznosti, kandidat za osebni stečaj. “Obveznosti se nabirajo, in ko posameznik ne vidi več izhoda, sproži osebni stečaj,” je dejala.
Za banke to ni abstraktno tveganje. Banka Slovenije v letnem poročilu opozarja, da se je poslabšanje nedonosnih posojil sicer zaenkrat omejilo na ozek krog podjetij v predelovalnih dejavnostih, a da je pokritost NPE z oslabitvami padla na 47,3 odstotka, najnižje po letu 2020. To pomeni, da banke oblikujejo manj rezerv ravno v trenutku, ko se kreditna aktivnost pospešuje.
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je za RTV opozorila na rast nebančnega financiranja, ki poteka zunaj strogega bančnega nadzora. “Neregistrirani kreditodajalci imajo izjemno agresivne postopke izterjave, kar lahko privede do zelo hudih posledic,” je dejala. Obrestne mere pri takih kreditih niso regulirane, o oderuških obrestnih merah pa govorimo, ko te predstavljajo dvakratnik povprečnih obrestnih mer.
Na skrajnem robu tega spektra je posojanje na črnem trgu, kjer Martin Romih s kriminalistične policije opozarja na posojilodajalce z oderuškimi obrestmi, ki “grozijo in izsiljujejo ter zahtevajo vrnitev višjega zneska, kot je naveden v pogodbi”.
Preberite več:
Za Slovenijo je kombinacija rekordne rasti potrošniških posojil, padajoče pokritosti nedonosnih posojil in razvijajoče se kulture impulzivnih nakupov na obroke signal, ki ga Banka Slovenije v letnem poročilu opisuje z besedo “stalna pozornost”. Pri sedanjih stopnjah rasti in ob geopolitični negotovosti, ki letos zavira okrevanje, bo to pozornost morda treba stopnjevati.
