Posojila gospodinjstvom rastejo hitreje kot posojila podjetjem

Bilančna vsota slovenskih bank je marca znašala 58,5 milijarde evrov, kar predstavlja šest odstotno medletno rast. V prvem četrtletju 2026 se je bilančna vsota povečala za 841 milijonov evrov. Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je okrepila na 9,5 odstotka, predvsem zaradi nadaljnje rasti stanovanjskih posojil, ki so zrasla za 9,7 odstotka, in potrošniških posojil, ki so zrasla za 9,3 odstotka. Posojila nefinančnim družbam so zrasla le za 4,8 odstotka, kar kaže na strukturni razkorak v bančnem kreditiranju med gospodinjstvi in podjetji. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvem četrtletju nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Posojila nebančnemu sektorju so marca 2026 znašala 31,9 milijarde evrov, kar je 9,5 odstotka več v primerjavi z lani. V prvem četrtletju 2026 so se posojila nebančnemu sektorju povečala za 1,02 milijarde evrov. Od skupnih posojil nebančnemu sektorju je bilo 10,5 milijarde evrov posojil nefinančnim družbam, 14,7 milijarde evrov posojil gospodinjstvom, 1,6 milijarde evrov posojil državi, 2,1 milijarde evrov posojil drugim finančnim organizacijam in 2,9 milijarde evrov posojil tujcem. Posojila tujcem so zabeležila največjo medletno rast, 48,2 odstotka, medtem ko so posojila državi zrasla za 3,3 odstotka.

Stanovanjska posojila gospodinjstvom so marca znašala 9,4 milijarde evrov, kar predstavlja medletno rast 9,7 odstotka. V prvem četrtletju 2026 so se stanovanjska posojila povečala za 198 milijonov evrov. Potrošniška posojila so marca 2026 znašala 3,6 milijarde evrov, kar predstavlja medletno rast 9,3 odstotka. V prvem četrtletju 2026 so se potrošniška posojila povečala za 82 milijonov evrov. Skupaj predstavljajo stanovanjska in potrošniška posojila 12,9 milijarde evrov, kar je 88 odstotkov vseh posojil gospodinjstvom.

Posojila nefinančnim družbam so marca 2026 znašala 10,5 milijarde evrov, kar predstavlja medletno rast 4,8 odstotka. V prvem četrtletju 2026 so se posojila podjetjem povečala za 355 milijonov evrov. To pomeni, da posojila gospodinjstvom rastejo skoraj dvakrat hitreje kot posojila podjetjem. Medtem ko so stanovanjska in potrošniška posojila gospodinjstvom zrasla za 9,7 oziroma 9,3 odstotka, so posojila podjetjem zrasla le za 4,8 odstotka. Strukturni razkorak kaže, da banke dajejo prednost kreditiranju potrošnje in stanovanj pred financiranjem poslovnih investicij.

Vloge gospodinjstev so marca 2026 znašale 29,2 milijarde evrov, kar predstavlja 49,9 odstotka celotne pasive bank. To pomeni, da skoraj polovica vseh sredstev, s katerimi banke razpolagajo, prihaja iz vlog gospodinjstev. Medletna rast vlog gospodinjstev je znašala 6,7 odstotka. V prvem četrtletju 2026 so se vloge gospodinjstev povečale za 44 milijonov evrov. Paradoks je v tem, da gospodinjstva hranijo denar v bankah, banke pa jim ta denar posojajo nazaj v obliki stanovanjskih in potrošniških posojil z obrestmi.

Vloge nefinančnih družb so marca 2026 znašale 11,6 milijarde evrov, kar predstavlja medletno rast 6,9 odstotka. V prvem četrtletju 2026 so se vloge podjetij zmanjšale za 83 milijonov evrov. Vloge podjetij predstavljajo 19,9 odstotka celotne pasive bank. Dejstvo, da vloge podjetij rastejo medletno za 6,9 odstotka, medtem ko posojila podjetjem rastejo le za 4,8 odstotka, kaže, da podjetja imajo denar, a ga banke ne posojajo naprej v enakem obsegu kot gospodinjstvom.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvem četrtletju 2026 ostal nižji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025. Banka Slovenije v poročilu ne navaja natančnega zneska dobička, a poudarja, da je dobiček nižji kljub okrepljeni rasti posojil nebančnemu sektorju za 9,5 odstotka. Solventnost in likvidnost bank ostajata na visoki ravni. Kapital bank je marca 2026 znašal 7,1 milijarde evrov, kar predstavlja 12,1 odstotka bilančne vsote.