Lagarde razglasila konec napovednega vodenja, ECB odloča od seje do seje

Christine Lagarde je na forumu v Sintri sporočila, da napovednega vodenja, s katerim je ECB dolgo vnaprej najavljala poteze, ni več. Odločitve bodo odslej padale od seje do seje. Prvi preizkus tega pristopa je bil junijski dvig depozitne obrestne mere na 2,25 odstotka, prvi po septembru 2023.

Monetarna politika se je po njenih besedah na otvoritvi foruma 29. junija vrnila k osnovam, k stabilizaciji inflacije prek obrestne mere, umerjenim potezam in odločanju od seje do seje. Zavrnila je razlago, da je bil junijski dvig zgolj zavarovalna poteza. Projekcija ECB predvideva vrnitev inflacije k dvema odstotkoma šele v zadnjem četrtletju 2027, in to ob nadaljnjem zaostrovanju; ohranjanje obrestne mere bi jo pustilo nad ciljem v letih 2027 in 2028.

Napovedno vodenje je nadomestila z okvirnim. Reakcijska funkcija ECB stoji na treh merilih, izgledu inflacije, dinamiki osnovne inflacije in moči prenosa politike v gospodarstvo. Ker trgi to funkcijo razumejo, finančne pogoje prilagodijo sami, še preden banka ukrepa. Ta prostor je Lagarde opisala kot vmesno območje med šoki, ki jih ECB lahko spregleda, in tistimi, ki terjajo odločen odziv.

Isti obrat je zadnji dan foruma potrdila še ameriška stran. Na panelu 1. julija je novi predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh, prvič v tujini po prevzemu funkcije maja, prav tako ukinil napovedno vodenje, skrajšal izjavo odbora in ustanovil delovne skupine za podatke in inflacijski okvir. Ponovil je, da so cene previsoke, in dodal, da ne bo dal napovedi o naslednji potezi. Ob njem sta sedela guvernerja Bank of England Andrew Bailey in kanadske centralne banke Tiff Macklem. Ameriška centralna banka drži ključno obrestno mero pri 3,5 do 3,75 odstotka, več kot odstotno točko nad ECB.

Molk obeh bank je analitikom postal glavno vprašanje. Tim Duy in Josh Lehner iz družbe SGH Macro Advisers sta zaradi negotovosti okoli Warshove reakcijske funkcije ponudila dve možni poti obrestne mere, eno s trpljenjem inflacije in drugo z ostrejšim dvigom. Deutsche Bank pred forumom pričakuje razmeroma jastrebsko pot ob malo napotkih. Ekonomistka Claudia Sahm iz družbe New Century Advisors je opozorila, da trend ni usoda in da niti dvoodstotni trend ne jamči cenovne stabilnosti.

Soglasje o previsokih cenah se je končalo pri vprašanju, od kod pride naslednja nevarnost. Lagarde je priznala, da Evropa zaostaja pri naložbah v umetno inteligenco, a dodala, da sta Evropa in Združene države odvisni druga od druge, Evropi pa pripada približno četrtina prihodkov velikih ameriških ponudnikov. Bailey je opozoril na rast vzvoda pri hedge skladih in v skladih ETF ter na vprašanje, ali se lahko zasebni kredit prelije iz obrobnega tveganja v širšo posledico. Warsh je največ pozornosti namenil razmahu naložb v umetno inteligenco.

Ko banki ne povesta več, kaj sledi, morajo trgi sami ugibati, gibanje cene denarja pa postane bolj sunkovito. Za slovenske posojilojemalce s spremenljivo obrestno mero, ki je vezana na euribor, in za varčevalce z že negativno realno obrestno mero se lahko strošek kredita in donos prihrankov premakneta, še preden ECB spregovori. Naslednja seja je 24. julija.

Skupna jastrebska drža je morda bolj okoliščina kot izbira. Nafta je marca dosegla skoraj 120 dolarjev za sod in po prejšnjem tednu sklenjenem začasnem premirju padla na okoli 73 dolarjev, trajnost dogovora pa ostaja negotova. Junijska inflacija evroobmočja se je ohladila na 2,8 odstotka, Warsh pa je priznal, da so se inflacijska tveganja znižala. Podoben obrat smo videli aprila 2025, ko so trgi po ameriških carinah cenili terminalno obrestno mero ECB pri 1,5 odstotka, cikel popuščanja pa se je nato ustavil pri dveh odstotkih.

Ni Lagarde ni Warsh nista povedala, kaj sledi. Trgi za julijsko sejo Feda cenijo približno tretjinsko verjetnost dviga, junijske projekcije odbora pa so pokazale, da devet od osemnajstih članov do konca leta 2026 pričakuje obrestno mero nad sedanjim razponom.