Lastnik Googla v eni noči izgubil okoli 370 milijard dolarjev vrednosti, Fed pa ostal na poti k višjim obrestnim meram

Delnica Alphabeta, lastnika Googla, je v sredo v trgovanju po zaprtju borze izgubila okoli 10 odstotkov, potem ko je družba za tretje četrtletje objavila 2,67 dolarja prilagojenega dobička na delnico in negativen prosti denarni tok v višini 9,1 milijarde dolarjev, poroča Reuters. Prilagojeni dobiček na delnico je bil za 11,6 odstotka nižji od 3,02 dolarja, kolikor so pričakovali analitiki, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov Reutersa. Ob tržni vrednosti 3.690 milijard dolarjev, ki jo za sredin zaključek navaja portal Trading Economics, padec delnice po izračunu Lider.si pomeni okoli 370 milijard dolarjev manjšo vrednost družbe. Ameriški borzni indeksi so pred tem v rednem trgovanju po podatkih Reutersa rahlo pridobili, ko je ameriška centralna banka (Fed) ključno obrestno mero ohranila med 3,75 in 4,00 odstotka, dva od 12 članov odbora pa sta po poročanju Yahoo Finance glasovala za dvig. Vlagatelji so verjetnost decembrskega dviga po izračunu Bloomberga na podlagi terminskih pogodb ocenjevali na okoli 85 odstotkov, poroča Yahoo Finance.

Alphabet je po poročanju Reutersa ustvaril 127,6 milijarde dolarjev prihodkov, analitiki pa so jih pričakovali 128,2 milijarde. Prihodki od oglaševanja so po navedbah istega vira znašali 82 milijard dolarjev, 1,4 milijarde manj od pričakovanj, prihodki oblačne enote Google Cloud pa so se več kot podvojili na 30,71 milijarde dolarjev. “Na trgu, ki ga skrbi, da bo umetna inteligenca izpodjedla osrednji posel, morajo vlagatelji videti, da se rast iskanja pospešuje, ne pa upočasnjuje,” je za Reuters dejal Dave Wagner, upravljavec portfeljev pri družbi Aptus Capital Advisors.

Alphabet za letos po poročanju Reutersa načrtuje od 195 do 205 milijard dolarjev naložb, prihodnje leto pa naj bi naložbe po poročanju portala SiliconANGLE presegle 300 milijard dolarjev. “Naložbe v višini 300 milijard dolarjev bi lahko prestrašile trg, ker je prosti denarni tok zdaj končno negativen,” je za Reuters dejal Jeremy Saltsburg, višji naložbeni direktor družbe Check Capital.

Microsoft je za prvo četrtletje poslovnega leta 2027 objavil 92,28 milijarde dolarjev prihodkov, 19 odstotkov več kot pred letom in več od pričakovanih 90,69 milijarde, poroča portal SiliconANGLE. Prihodki oblačne storitve Azure so po navedbah istega vira zrasli za več kot 48 odstotkov, za naslednje četrtletje pa družba napoveduje od 49- do 50-odstotno rast ob nespremenjenih deviznih tečajih. Finančna direktorica Amy Hood je po poročanju portala SiliconANGLE dejala, da povpraševanje še vedno presega ponudbo. Delnica Microsofta je bila v četrtek ob 5.21 po podatkih Trading Economics za 3,7 odstotka dražja kot ob sredinem zaključku.

Terminske pogodbe na indeks Nasdaq 100 so bile ob isti uri po podatkih Trading Economics za 1,2 odstotka cenejše kot ob sredinem zaključku, terminske pogodbe na indeks S&P 500 pa za 0,36 odstotka. Japonski indeks Nikkei se je do 5.19 po podatkih istega vira zvišal za 0,53 odstotka na 64.293 točk. V ZDA bodo danes po poročanju Reutersa objavili prvo oceno gospodarske rasti v tretjem četrtletju, rezultate pa bodo predstavili Amazon, Intel, Mastercard, Caterpillar in Eli Lilly.

Indeks S&P 500 se je v sredo po podatkih Reutersa zvišal za 0,28 odstotka na 7.743,97 točke, Nasdaq Composite za 0,27 odstotka na 26.549,85 točke in Dow Jones za 0,19 odstotka na 52.475,10 točke. Filadelfijski indeks proizvajalcev polprevodnikov je po poročanju Reutersa pridobil 1,8 odstotka in se zvišal četrti dan zapored. Delnica Oracla se je podražila za 10,7 odstotka, potem ko je uprava za poslovno leto 2030 napovedala najmanj 225 milijard dolarjev prihodkov, poroča portal TheStreet.

Za dvig obrestne mere za 0,25 odstotne točke sta po poročanju Yahoo Finance glasovali članica sveta guvernerjev Feda Lisa Cook in predsednica clevelandske zvezne rezervne banke Beth Hammack, septembrski dvig pa je odbor podprl soglasno. Fed je gospodarsko rast v izjavi po navedbah istega vira opisal kot močno, septembra pa kot solidno. Predsednik Feda Kevin Warsh je na novinarski konferenci po poročanju Yahoo Finance dejal, da finančnih pogojev kljub septembrskemu dvigu ne želi in ne more označiti za zaostrene. Oceno vlagatelja Billa Ackmana, da višje obrestne mere ne bodo vplivale na povpraševanje po umetni inteligenci, je Warsh po poročanju Yahoo Finance na isti konferenci zavrnil z besedami: “Obrestne mere prodrejo v vse pore.”

“Fed ni postregel z nobenim presenečenjem,” je za Reuters dejal Ryan Detrick, glavni tržni strateg družbe Carson Group. Trg se po njegovi oceni zaveda, da je odločitev Feda ena stvar, ključno vprašanje pa ostaja, ali se bodo izdatki za umetno inteligenco nadaljevali. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je po poročanju Yahoo Finance znova dvignila nad pet odstotkov. Strmejša krivulja donosnosti kaže, da vlagatelji v obveznice niso bili povsem prepričani v Warsheva zagotovila glede inflacije, je zapisal kolumnist Reutersa Jamie McGeever.

Evropski indeks Stoxx 600 se je v sredo po podatkih Reutersa zvišal za 0,07 odstotka na 644,14 točke, Euro Stoxx 50 pa po podatkih agencije dpa-AFX za 0,05 odstotka na 6.167,81 točke. Nemški DAX je po podatkih agencije dpa-AFX pridobil 0,44 odstotka in končal pri 25.704,02 točke, delnica banke Deutsche Bank pa se je po objavi rekordnega dobička podražila za štiri odstotke. Delnica Stellantisa se je po objavi rahle rasti poslovnega dobička v tretjem četrtletju podražila za več kot 15 odstotkov, poroča Reuters. Delnica banke Santander se je po poročanju Reutersa pocenila za 5,6 odstotka, ker so rezultate obremenili slabši izidi v Braziliji. Španski indeks IBEX 35 je po podatkih Trading Economics izgubil 1,45 odstotka. Evropska centralna banka naj bi danes depozitno obrestno mero po napovedih ekonomistov v anketi Reutersa ohranila pri 2,50 odstotka.

Sod severnomorske nafte brent je v četrtek ob 5.17 po podatkih Trading Economics stal 114,16 dolarja, 1,01 odstotka manj kot ob sredinem zaključku, potem ko se je v sredo po poročanju Reutersa podražil za 1,3 odstotka. Ameriški podpredsednik JD Vance je po poročanju časnika Wall Street Journal, ki ga povzema Reuters, iranskemu uradniku za nacionalno varnost Mohsenu Rezaeiju poslal pismo, da bi obnovil mirovna pogajanja. Jemenski hutiji so po neuradnih navedbah napadli savdsko rafinerijo z zmogljivostjo 550.000 sodov na dan, savdske oblasti pa napada niso takoj potrdile, poroča Reuters.

“Prevladuje prodajni pritisk, ker vlagatelji pričakujejo, da bi se mirovni pogovori lahko nadaljevali. Padec pa ostaja omejen,” je za Reuters dejal Yuki Takashima, ekonomist družbe Nomura Securities. Brent je bil po podatkih Trading Economics za 16,5 odstotka dražji kot pred mesecem in za 77,4 odstotka dražji kot pred letom.

Unča zlata je v četrtek ob 5.17 po podatkih Trading Economics stala 4.036,50 dolarja, 0,77 odstotka manj kot ob sredinem zaključku, srebro pa se je pocenilo za 1,48 odstotka na 53,15 dolarja za unčo. Evropski zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF je po podatkih istega vira stal 97,61 evra za megavatno uro, 2,72 odstotka manj kot ob sredinem zaključku, potem ko je v sredo po poročanju Reutersa dosegel najvišjo raven v štirih letih. Plin je bil po podatkih Trading Economics za 247 odstotkov dražji kot na začetku leta.