Od kod v Slovenijo priteka plin, s Hrvaške letos že 28 odstotkov, septembra več kot iz Avstrije

Septembra je prek mejne točke Rogatec s Hrvaške v Slovenijo priteklo 743 GWh plina, prek Ceršaka na avstrijski meji pa 596 GWh, kažejo podatki o fizičnih pretokih, ki jih družba Plinovodi objavlja na platformi Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za zemeljski plin (ENTSOG). S Hrvaške je prvič vsaj od leta 2021 v enem mesecu priteklo več plina kot iz Avstrije. Tako je bilo tudi od 1. do 27. oktobra, ko je prek Rogatca priteklo 473 GWh, prek Ceršaka pa 296 GWh. Od januarja do 27. oktobra je s Hrvaške priteklo 27,6 odstotka plina, ki je vstopil v slovenski prenosni sistem, v celotnem letu 2021 pa 0,5 odstotka.

Hrvaški operater prenosnega sistema Plinacro na Rogatcu od 1. julija ponuja zmogljivost 1.049.117 kWh na uro, do takrat pa je ponujal 322.118 kWh. Dodatno zmogljivost ponuja kot prekinljivo, dokler novi plinovod med Zabokom in Lučkim ne dobi uporabnega dovoljenja, kot neprekinljivo pa do takrat zagotavlja le prejšnjo zmogljivost. Pretok prek Rogatca je od januarja do konca junija znašal 602,5 GWh, od julija do 27. oktobra pa 2.022,1 GWh. Septembra je v povprečju na uro priteklo 1,03 GWh plina, kar je 98 odstotkov nove zmogljivosti, kaže izračun Lider.si na podlagi 720 ur v septembru.

Družbi Plinovodi in Plinacro sta 20. maja v Ljubljani podpisali skupno izjavo, v kateri navajata, da bo Slovenija z večjo zmogljivostjo na Rogatcu dobila dostop do dodatnih virov plina prek Hrvaške, med drugim do terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk. Zmogljivost v smeri Slovenije naj bi se po navedbah obeh družb do konca letošnjega leta, ko bo družba Plinacro zgradila plinovoda med Bosiljevom in Siskom ter med Kozarcem in Siskom, povečala s 100.000 na največ 170.000 standardnih kubičnih metrov na uro, odvisno od tlaka v sistemu.

Terminal na Krku je od januarja do 27. oktobra v hrvaški prenosni sistem oddal 25.036 GWh plina, več kot petkrat toliko, kot je v istem obdobju znašala proizvodnja plina na Hrvaškem (4.850 GWh), kažejo podatki ENTSOG za Plinacro. Družba LNG Hrvatska je novembra lani sporočila, da je z novim modulom za uplinjanje zmogljivost terminala povečala s 3,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina na leto.

Ameriška uprava za energetske informacije (EIA) beleži, da so ZDA lani na Hrvaško izvozile 1,64 milijarde kubičnih metrov plina v obliki LNG. Terminal na Krku je lani oddal 24.196 GWh plina, kar po razmerju, ki ga navaja LNG Hrvatska (devet milijonov kubičnih metrov ustreza približno 96 GWh), znese 2,27 milijarde kubičnih metrov. Ameriški izvoz na Hrvaško je po izračunu Lider.si znašal približno 72 odstotkov te količine. EIA izvoz beleži ob odpremi tovora iz ZDA, ENTSOG pa ob oddaji plina v hrvaški prenosni sistem.

Ameriška uprava za varnost cevovodov in prevoza nevarnih snovi (PHMSA) je danes predlagala nova pravila, s katerimi želi pospešiti gradnjo terminalov za LNG in povečati izvozne zmogljivosti ZDA, poroča Reuters. ZDA so po navedbah Reutersa največja izvoznica LNG na svetu, kupci pa iščejo nove dobavitelje, odkar je vojna z Iranom prekinila dobave iz Perzijskega zaliva.

Podatki ENTSOG zajemajo fizične pretoke na mejnih točkah, izvora plina pa ne, zato iz njih ni mogoče ugotoviti, kolikšen del plina, ki je vstopil prek Rogatca, izvira iz ZDA. Prek Ceršaka je od januarja do 27. oktobra priteklo 69,5 odstotka plina, ki je vstopil v slovenski prenosni sistem, največ med vsemi vstopnimi točkami.

Prek Šempetra pri Gorici je od julija do konca septembra iz Slovenije v Italijo odteklo 1.297 GWh plina, v celotnem lanskem letu pa 23 GWh. Septembra je v Italijo odteklo 700 GWh, več kot 637 GWh, kolikor so v istem mesecu iz prenosnega sistema prevzeli odjemalci v Sloveniji.