Ljubljanska borza v 2025 zrasla za polovico, promet za dve tretjini: Slovenija v kategorijo naprednih mejnih trgov

Slovenija je lani zabeležila eno najizrazitejših rasti borznega indeksa v svoji zgodovini. SBITOP je zrasel za 50,3 odstotka, promet na Ljubljanski borzi pa za 65,1 odstotka. Vzporedno je produktivnost slovenskega gospodarstva dosegla 86 odstotkov povprečja EU, merjeno v standardih kupne moči.

Ljubljanska borza je bila leta dolgo zanemarjena tema v slovenskem poslovnem prostoru. Nizka likvidnost, malo kotiranih podjetij, majhen delež malih vlagateljev. Lansko leto je ta slika dobila novo poglavje. Poleg rasti indeksa je Slovenija napredovala v kategorijo naprednih mejnih trgov, kar pomeni, da jo mednarodni institucionalni vlagatelji začenjajo uvrščati drugače kot doslej.

Del tega premika gre pripisati reformi, sprejeti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, novemu Zakonu o alternativnih investicijskih skladih in strategiji razvoja kapitalskega trga do leta 2030, na podlagi katere so bili izvedeni ukrepi za krepitev naložbene kulture. Reforma ni bila spektakularna, a je bila strukturna. Kapitalski trgi ne rastejo čez noč, rastejo s pravili.

Produktivnost slovenskega gospodarstva se je v primerjavi z letom 2022 povečala za dve odstotni točki, v primerjavi s predhodnim letom pa za eno. Pri tem tempu bo Slovenija dosegla povprečje EU čez slabi dve desetletji, kar ni ravno vznemirljiv obet. Hkrati je ta napredek dosežen kljub temu, da podjetniške naložbe ostajajo med 11 in 12 odstotki BDP in se še vedno v veliki meri zanašajo na notranje in bančne vire financiranja, ne pa na kapitalske trge.

To je strukturna šibkost, ki jo vladni dokumenti priznavajo, a je ne rešujejo (hitro). Omejen dostop do razpršenih virov financiranja, kot so skladi tveganega kapitala, obveznice in borza, zavira rast naložb v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. Podjetje, ki bi v Nemčiji ali na Nizozemskem brez težav zbralo kapital na trgu, v Sloveniji po navadi gre v banko.

Od skupno 280 projektov, predvidenih za financiranje v okviru naložbe za dekarbonizacijo in produktivnost podjetij, je zaključenih 244. Izplačanih je bilo 103 od predvidenih 121 milijonov evrov iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Rok za zaključek preostalih projektov je konec junija 2026.

Številne države EU zaostajajo pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje, Slovenija pa spada med tiste, ki jih izvajajo po urniku. Skupaj z reformo kapitalskih trgov in posodobitvijo meril za javno podporo naložbam gre za dosleden napredek.