Lufthansa vrača 11 tedenskih letov v Ljubljano po šesttedenski prekinitvi, a s tremi manj kot pred krizo

Lufthansa je v četrtek v rezervacijski sistem vnesla posodobljen vozni red za preostanek poletne sezone. Nemški prevoznik bo 1. junija obnovil lete med Münchnom in Ljubljano, ki so od 18. aprila povsem ukinjeni, a s tremi leti na teden manj in delno z najetimi letali švicarskega Helvetic Airways namesto lastne flote. Brnik bo imel enajst tedenskih povezav z Münchnom, tri manj od prvotno načrtovanih štirinajstih. Na ponedeljkih, sredah in sobotah ne bo več dveh dnevnih letov. Del operacij bo namesto Lufthansinih airbusov prevzel 122-sedežni Embraer E195 švicarskega prevoznika, ki ga Lufthansa najema za pokrivanje vrzeli po zaprtju CityLine.

Lufthansa je 16. aprila trajno zaprla svojo regionalno hčerinsko družbo CityLine, ki je z 27 letali Bombardier CRJ900 operirala večino kratkih prog iz Münchna. Odločitev, ki jo je skupina načrtovala za konec leta 2027, je iranska kriza pospešila za dobro leto. Cene letalskega goriva so se od izbruha konflikta podvojile, stavke zaposlenih pa so pritisk še povečale. Finančni direktor skupine Till Streichert je ob zaprtju priznal, da so ukinitev CityLine načrtovali neodvisno od geopolitične krize, ki je le prisilila zgodnejšo izvedbo.

Zaprtje je skupino stalo 20.000 kratkih letov do oktobra. Med destinacijami, ki so jih čez noč izbrisali iz rezervacijskega sistema, je bila Ljubljana med najhuje prizadetimi. V maju, mesecu popolnega mrka, bi CityLine po prvotnem voznem redu opravil 60 odhodov iz Münchna proti Brniku, kar ustreza 11.712 sedežem. Vsi so bili preklicani. Letališče po lastnih navedbah od Lufthanse ni prejelo nikakršne informacije o usodi povezave.

Poleg Ljubljane so bile do konca maja ukinjene povezave iz Münchna v Tivat in Reko. Oba letališča bosta lete dobila nazaj: Tivat od 6. junija s šestimi leti mesečno, Reka od 7. junija s štirimi do petimi. V Beogradu, kjer CityLine prav tako ni letela maja, so ostali le redki leti matičnega prevoznika, devet v celotnem mesecu. Od junija bo Lufthansa Beograd oskrbovala z osemnajstimi tedenskimi leti, dva manj od prvotno načrtovanih dvajsetih. Na tej liniji se ji bo od 22. maja pridružila Air Serbia z dnevnimi leti.

Za Brnik je šesttedenska prekinitev nazorno pokazala, kako ranljivo je letališče, ki je odvisno od transfernega prometa, a nima lastnega nacionalnega prevoznika od stečaja Adrie Airways leta 2019. Lufthansa je na Brniku največji prevoznik po deležu sedežev. Povezava z Münchnom ni le lokalna linija; za znaten del potnikov je transfer na dolge proge Lufthanse proti Aziji, Severni Ameriki in Afriki. Ko je ta vez izpadla, so cene alternativ poskočile. Povratna karta med Ljubljano in Münchnom, ki je pred krizo stala okoli dvesto evrov, je sredi aprila prek drugih hubov, Istanbula, Amsterdama ali Züricha, dosegala od 350 do več kot tisoč evrov, potovanje pa je namesto 40 minut trajalo do osem ur.

Swiss, druga družba znotraj skupine, je delno nadomestila izpad z letali A321neo na frankfurtski liniji. Lufthansa je za letos na liniji Frankfurt-Ljubljana napovedala povečanje na štiri tedenske lete z večjimi letali A321 in A321neo, torej z občutno večjo ponudbo sedežev. A München ostaja osrednji hub za slovensko poslovno javnost. Na letališču, ki mesečno obdela dobrih 200.000 razpoložljivih sedežev, je Lufthansa ostala brez največjega posameznega izvora transfernega prometa šest polnih tednov.

Lufthansa je povezave z Ljubljano, Tivat in Reko še februarja označila kot nedonosne. Obnovitev junija je izvedena z manjšo frekvenco in delno z najetimi letali, kar zmanjšuje stroške, a tudi zavezanost. V zimski sezoni 2026/27 bo skupina po lastni napovedi dodatno zmanjšala kapacitete matične znamke za pet letal. Naslednji preizkus za Brnik bo jesen. Ali bo München ostal v zimskem voznem redu, bo odvisno od tega, ali bodo poleti napolnjeni sedeži upravičili nadaljnje operacije.