Microsoft in Alphabet, matična družba Googla, sta objavila četrtletne rezultate, ki so na prvi pogled povsem različni. Microsoft je čisti dobiček povečal za 32 odstotkov, Alphabet pa je kljub rekordnim prihodkom zabeležil za približno četrtino nižji dobiček. Vendar se pri obeh podjetjih krepita poslovanje v oblaku in umetna inteligenca. Razlika v končnem rezultatu je predvsem posledica vrednotenja naložb, medtem ko vlagatelje vse bolj zanimajo tudi stroški razvoja umetne inteligence.
Microsoft je v prvem četrtletju poslovnega leta ustvaril 92,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je zrasel za 32 odstotkov, na 36,6 milijarde dolarjev. Med pomembnejšimi gonili rasti je oblačna platforma Azure, rezultati pa so presegli pričakovanja trga.
Alphabet je v tretjem četrtletju ustvaril 127,6 milijarde dolarjev prihodkov oziroma 25 odstotkov več kot leto prej. Izstopala je predvsem oblačna dejavnost Google Cloud, katere prihodki so se podvojili na 30,7 milijarde dolarjev. Poslovni dobiček se je povečal za 30 odstotkov, na 40,6 milijarde dolarjev. Osnovno poslovanje je bilo torej močno, kljub temu pa se je čisti dobiček zmanjšal na 26,2 milijarde dolarjev.
| REZULTATI MICROSOFTA IN ALPHABETA | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Microsoft | Alphabet |
| Prihodki | 92,3 mrd USD (+19 %) | 127,6 mrd USD (+25 %) |
| Čisti dobiček | 36,6 mrd USD (+32 %) | 26,2 mrd USD (-25 %) |
| Poslovni dobiček | — | 40,6 mrd USD (+30 %) |
| Oblak | Azure (glavno gonilo) | 30,7 mrd USD (+103 %) |
| Kapitalske naložbe (četrtletje) | okoli 50 mrd USD* | 51,4 mrd USD |
Vir: Microsoft in Alphabet, četrtletni rezultati
Razlog za padec so bile predvsem spremembe pri vrednotenju lastniških naložb. Postavka nerealiziranih dobičkov in izgub se je iz lanskega dobička v višini približno 10,7 milijarde dolarjev prevesila v izgubo okoli 8,7 milijarde dolarjev. Gre za spremembe vrednosti deležev v drugih podjetjih, ki same po sebi ne pomenijo neposrednega denarnega odliva, vendar po računovodskih pravilih vplivajo na prikazani čisti dobiček.
Vlagatelje poleg računovodskih učinkov skrbijo tudi vse večje naložbe v infrastrukturo za umetno inteligenco. Alphabet je v četrtletju za naložbe namenil 51 milijard dolarjev, več kot dvakrat toliko kot leto prej, za leto 2027 pa napoveduje nadaljnjo rast vlaganj. Visoka poraba je obremenila prosti denarni tok, delnica pa se je po objavi rezultatov pocenila za približno deset odstotkov. Vlagatelji se zato vse bolj sprašujejo, kdaj bodo milijardne naložbe v umetno inteligenco prinesle tudi ustrezne finančne donose.
Umetna inteligenca že spodbuja rast prihodkov in poslovanja v oblaku, vendar sama rast še ne zagotavlja enakega učinka na končni dobiček.
