Ministrstvo za finance niža zgornjo mejo stroškov pokojninskih rent z 12 odstotkov

Zavarovalnice in pokojninske družbe bodo v izračun novih pokojninskih rent lahko vključile največ osem odstotkov stroškov namesto dosedanjih 12. Rentam, ki se že izplačujejo, pa bodo morale v celoti pripisati presežke, ki so jih doslej lahko zadrževale v kritnih skladih. Tako predvideva predlog pravilnika, ki bo nadomestil pravila, veljavna od leta 2014, Ministrstvo za finance pa ga je v četrtek poslalo v javno obravnavo.

Modra zavarovalnica izplačuje dodatne pokojnine iz kritnega sklada Modra renta II, katerega izid je lani pred pripisom dobička znašal 730.370 evrov. Zavarovancem je bilo v obliki višjih rent pripisanih 328.666 evrov in enak znesek je ostal v skladu kot nerazporejeni tehnični rezultat, 73.037 evrov pa je pripadlo upravljavcu, kaže letno poročilo zavarovalnice za leto 2025. Upravljavcu je po izračunu Lider.si na podlagi objavljenega prikaza izida sklada pripadla natanko desetina. Veljavni pravilnik zahteva, da izplačevalec najmanj 90 odstotkov pozitivnega tehničnega rezultata nameni pripisu dobička.

Modra zavarovalnica se v poročilu predstavlja kot največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. V njenih vzajemnih pokojninskih skladih je po podatkih iz poročila 321.246 varčevalcev. Lani je zavarovalnica 58.881 zavarovancem izplačala 47 milijonov evrov, v sklad Modra renta II pa je 7.054 novih zavarovancev preneslo 107,7 milijona evrov privarčevanih sredstev. Dodatna pokojnina se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) izplačuje v obliki pokojninske rente. Pravilnik o izračunu rente določa, koliko stroškov sme izplačevalec upoštevati in kolikšen del dobička mu lahko pripade.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je februarja 2024 v odgovoru na pobudo na portalu predlagam.vladi.si zapisalo, da se po zakonu lahko ponujajo samo doživljenjske rente. Napovedalo je, da bo področje obravnavano ob celovitejših spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po oceni ministrstva bi bilo zavarovancem treba ponuditi več oblik rent, ki bi ob manjših tveganjih za izplačevalca morale biti tudi stroškovno ugodnejše. Predlog Ministrstva za finance zdaj omogoča izbiro med doživljenjskimi in časovno omejenimi rentami ter med rentami z vnaprej določeno višino izplačil in rentami, katerih višina je odvisna od donosnosti naložb. Ministrstvo za finance navaja, da s tem sledi usmeritvam OECD in Evropske komisije. Predlog določa, da renta po svoji ekonomski vsebini ne sme biti enkratno ali skoraj enkratno izplačilo privarčevanih sredstev.

Veljavni pravilnik dovoljuje, da stroški v izračunu znašajo do 12 odstotkov rente, ki se izplača zavarovancu. Pri mesečni renti v višini 100 evrov je zgornja meja 12 evrov. Predlog skupne stroške omejuje na osem odstotkov izplačanih rent, v obdobju zajamčenega izplačevanja, ko se renta izplačuje ne glede na to, ali je zavarovanec živ, pa na šest odstotkov. Nižjo mejo za zajamčeno obdobje ministrstvo v obrazložitvi utemeljuje z oceno, da izplačevalec v tem delu ne nosi tveganja dolgoživosti. Izplačevalci bodo morali v zahtevi za odobritev pokojninskega načrta utemeljiti vrste in višino stroškov, metodologijo razporejanja splošnih stroškov in vpliv stroškov na višino rente.

Tehnični izid kritnega sklada se po predlogu izračuna iz prenosov sredstev in prihodkov od naložb, od katerih se odštejejo izplačila rent, odhodki od naložb, stroški in sprememba matematičnih rezervacij. Matematično rezervacijo predlog opredeljuje kot sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih obveznosti iz rent. Izplačevalcu bo lahko pripadlo največ sedem odstotkov realnega tehničnega izida. Realni izid je povprečje zadnjih treh letnih izidov. Donosnost sklada se pri vsakem od njih zniža za inflacijo po indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad. Leta z negativnim izidom se v povprečju upoštevajo z negativno vrednostjo, delež pa je dovoljen le, če je povprečje pozitivno. Pri rentah, pri katerih naložbeno tveganje nosi zavarovanec, je zgornja meja pet odstotkov realnega donosa sklada.

Nerazporejeni zneski, ki so se v kritnih skladih nabrali po dosedanjih pravilih, bodo po stanju na 31. decembra 2026 v celoti porabljeni za povišanje rent. Po veljavnem pravilniku smejo pri posameznem zavarovancu doseči višjo od dveh vrednosti: 20 odstotkov njegove matematične rezervacije ali 12 njegovih mesečnih rent. Predlog uvaja rezervo kritnega sklada, v katero bo izplačevalec letno lahko prenesel največ 10 odstotkov pozitivnega izida. Rezerva posameznega zavarovanca ne bo smela preseči 10 odstotkov njegove matematične rezervacije. Sredstva rezerve, ki jih izplačevalec v petih letih od prenosa ne porabi za kritje negativnega izida, mora pripisati zavarovancem. Za že sklenjene pogodbe ostajajo v veljavi določbe pokojninskega načrta, veljavne ob vključitvi, pripis dobička pa bo od 1. januarja 2027 potekal po novih pravilih.

Ministrstvo za finance v obrazložitvi 14. člena priznava, da nerazporejeni tehnični izidi izplačevalcem lahko posredno koristijo. Z njimi izplačevalci v kritnem skladu pokrivajo morebitne prihodnje negativne izide in zmanjšujejo verjetnost, da bi morali primanjkljaj pokriti z dodatnimi sredstvi. Ministrstvo v isti obrazložitvi dodaja, da sredstva kritnega sklada niso premoženje izplačevalca in da posredna korist ne ustvarja pridobljene pravice do teh sredstev. Po predlogu lahko izplačevalci v izračun rente vključijo tudi stroške kapitalskih zahtev. Utemeljiti jih bodo morali s prevzetimi tveganji, obsegom potrebnega kapitala in vplivom rezerve kritnega sklada na dejansko izpostavljenost svojega kapitala.

Pri rentah, katerih višina je odvisna od donosnosti naložb, bo moral izplačevalec prikazati tri projekcije rente. Temeljijo na donosnosti indeksa, ki najbolje odraža ciljno sestavo naložb sklada: neugodna na najslabšem 120-mesečnem obdobju v zadnjih 30 letih, osnovna na 30-letnem povprečju, ugodna pa na najboljšem 120-mesečnem obdobju.

Obrestna mera v izračunu rent z vnaprej določeno višino ostaja omejena na največ štiri odstotke letno. Spodnja meja se bo z 0,5 odstotka, kolikor znaša od leta 2019, dvignila na en odstotek. Ministrstvo višjo spodnjo mejo utemeljuje z oceno, da bi pretirano previdne predpostavke lahko vodile do nesorazmerno nizkih rent.

Pripombe na predlog ministrstvo zbira do 8. oktobra na portalu eUprava. Izplačevalci bodo morali pokojninske načrte uskladiti v šestih mesecih po uveljavitvi pravilnika, ki bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.