Nafta nad 120 dolarji prvič po letu 2022, Fed na Powellovem zadnjem zasedanju obdržal obrestne mere

Cena nafte brent je v sredo prvič od junija 2022 presegla 120 dolarjev za sod. Predsednik Trump je po poročanju Wall Street Journala naročil pripravo na podaljšano blokado iranskih pristanišč, po poročanju Axiosa pa zavrnil iranski predlog za odprtje Hormuške ožine. Dvig za več kot sedem odstotkov v enem dnevu je bil posledica vedno globljega prepričanja trgov, da se blokada, ki je ustavila petino svetovnih pošiljk nafte, ne bo končala kmalu.

Sreda je bila za finančne trge eden najintenzivnejših dni leta. Ob naraščajoči nafti je Fed obdržal obrestne mere z najbolj razdeljenim glasovanjem v 34 letih, Jerome Powell pa je potrdil, da je predsedoval zadnjič. Po zaprtju ameriških borz so štiri podjetja iz skupine Magnificent Seven – Alphabet, Amazon, Microsoft in Meta – objavila četrtletne rezultate, iz katerih je razvidno, da prihodki tehnološkega sektorja krepko rastejo, a z njimi tudi stroški infrastrukture.

Junijske terminske pogodbe za brent so zaključile pri 120,30 dolarja, WTI pa je presegel 108 dolarjev. Od januarja se je brent podražil za skoraj sto odstotkov. Mednarodna agencija za energijo je zaprtje Hormuške ožine označila za največji šok ponudbe v svoji zgodovini. Ameriški podatki o zalogah so medtem pokazali strm upad zalog surove nafte in derivatov, izvoz pa je dosegel rekordnih šest milijonov sodov dnevno. Združeni arabski emirati so napovedali izstop iz OPEC prihodnji mesec, analitiki podjetja Kpler, ki spremlja ladijske tokove, pa ocenjujejo, da bi se brent ob nadaljevanju blokade lahko povzpel do 125 dolarjev.

Na Wall Streetu je Dow Jones padal peti dan zapored in izgubil 280 točk oziroma 0,57 odstotka. S&P 500 in Nasdaq sta zaključila blizu ničle. Edini sektor s prepričljivim dobičkom je bil energetski.

Fed je obdržal ključno obrestno mero v razponu 3,5 do 3,75 odstotka. Glasovali so 8 proti 4. Stephen Miran, ki ga je na mesto guvernerja imenoval Trump, je glasoval za četrt-odstotno znižanje. Trije predsedniki regionalnih bank – Beth Hammack iz Clevelanda, Neel Kashkari iz Minneapolisa in Lorie Logan iz Dallasa – niso nasprotovali ohranitvi obrestnih mer, temveč vsakršnemu namigu, da bi naslednji korak lahko bil znižanje. Toliko nasprotujočih glasov na enem zasedanju Fed ni imel od oktobra 1992.

Obrestne mere ostajajo na mestu in najverjetneje bodo tam tudi ostale. Inflacija po kazalniku jedra PCE znaša tri odstotke, sod nafte pa stoji nad 100 dolarji. Roger Ferguson, nekdanji podpredsednik Feda, je pred zasedanjem za CNBC opisal položaj z besedami: “Glede dvojnega mandata bi rekli, da smo na približno stabilnem trgu dela.” Stabilen trg dela pomeni, da Fed nima razloga za znižanje, naftni šok pa mu preprečuje, da bi o njem sploh razmišljal. “Fed je obdržal obrestne mere nespremenjene in pričakujemo, da bo tako tudi preostanek leta. Več članov odbora je očitno nezadovoljnih z naraščajočo inflacijo in želi signalizirati, da naslednja poteza morda ne bo znižanje,” je ocenil Sonu Varghese, globalni makro strateg pri Carson Group. Trgi terminskih pogodb so po zasedanju praktično opustili stave na znižanje letos in začeli vračunavati možnost zvišanja v letu 2027. Donos na desetletne ameriške državne obveznice je poskočil za pet bazičnih točk na 4,41 odstotka.

Powell je na tiskovni konferenci potrdil, da bo ostal kot guverner na svetu Feda, dokler ni preiskava obnove sedeža centralne banke zaključena. “Odločitve o teh zadevah bodo še naprej vodene izključno s tem, kar menim, da je v najboljšem interesu institucije,” je dejal. Njegov mandat predsednika se izteče 15. maja, mandat guvernerja pa januarja 2028. Senatni bančni odbor je istega dne s strankarskim glasovanjem potrdil napredovanje Kevina Warsha, Trumpovega kandidata za Powellovega naslednika. Josh Jamner, višji analitik pri ClearBridge Investments, je za CNBC ocenil, da Powellova odločitev spreminja ravnotežje v odboru: “Prihod Kevina Warsha ne bo spremenil razmerja med golobi in jastrebi, saj bo Warsh zasedel Miranov sedež, Powellov pa ne bo na voljo.”

Po zaprtju borze so štiri podjetja objavila rezultate, ki so potrdili, da rast prihodkov od umetne inteligence ne pojenja – a da cena te rasti narašča skupaj z nafto.

Alphabet je med štirimi dosegel največjo rast – prihodki matičnega podjetja Googla so zrasli za 22 odstotkov na 109,9 milijarde dolarjev, prihodki oblačne platforme Google Cloud pa za 63 odstotkov na 20 milijard dolarjev, precej nad napovedmi analitikov. Naročniška knjiga, ki predstavlja vrednost že podpisanih dolgoročnih pogodb, se je med četrtletjem skoraj podvojila in presegla 460 milijard dolarjev – znak, da kupci zaklepajo zmogljivosti za leta vnaprej. “Naše rešitve umetne inteligence za podjetja so prvič postale poglavitni gonilnik rasti oblačnega poslovanja,” je na konferenčnem klicu dejal prvi mož Googla Sundar Pichai. Priznal je, da so računalniško omejeni in da bi bili prihodki višji, če bi zmogljivosti zadoščale povpraševanju. Delnica je po zaprtju poskočila za sedem odstotkov.

Amazon je presegel napovedi s prihodki v višini 181,5 milijarde dolarjev in dobičkom na delnico 2,78 dolarja – skoraj dvakrat več od pričakovanih 1,64 dolarja. Delnica je po zaprtju pridobila štiri odstotke. Microsoft je objavil solidne rezultate z rastjo platforme Azure za 40 odstotkov, a delnica se po zaprtju ni premaknila.

Najslabše je odnesla Meta, čeprav so prihodki matičnega podjetja Facebooka in Instagrama zrasli za 33 odstotkov na 56,3 milijarde dolarjev – najhitrejša rast od leta 2021. Delnica pa je po zaprtju izgubila šest odstotkov, potem ko je podjetje zvišalo letne kapitalske naložbe na razpon med 125 in 145 milijard dolarjev, deset milijard nad prejšnjo napovedjo. “Razlog so višje cene komponent in deloma dodatni stroški podatkovnih centrov,” je dejala finančna direktorica Susan Li. Meta je pretekli teden napovedala odpuščanje 8.000 zaposlenih, ki naj bi deloma pokrilo prav te naložbe. Skupaj štiri podjetja letos načrtujejo kapitalske naložbe v višini približno 600 milijard dolarjev.

Evropske borze so zaključile v rdečem osmi dan zapored. STOXX 50 je zdrsnil za 0,4 odstotka, STOXX 600 pa za 0,7 odstotka. Deutsche Bank je kljub preseženim pričakovanjem izgubil skoraj tri odstotke po opozorilu na višje rezervacije za slabe terjatve, Mercedes-Benz in Iberdrola sta prav tako zaostajala. Adidas in UBS sta se gibala v nasprotni smeri – Adidas je pridobil 8,3 odstotka na podlagi močnega povpraševanja po športnih proizvodih, UBS pa štiri odstotke po 80-odstotnem skoku čistega dobička.

V četrtek pozornost evropskih trgov usmerjajo odločitev Evropske centralne banke o obrestnih merah, objava ameriškega BDP za prvo četrtletje in četrtletni rezultati Appla. S&P 500 je kljub vsemu na poti k 9,3-odstotnemu mesečnemu dobičku, Nasdaq pa k 14,3-odstotnemu – za oba bi bil to najboljši april od leta 2020. Kako dolgo lahko tehnološke delnice rastejo, medtem ko nafta nad 120 dolarji drobi vse ostalo, je vprašanje, ki bo v maju zahtevalo odgovor.