Samostojni podjetnik s polnim delovnim časom mora vsak mesec za socialne prispevke odšteti najmanj 651,04 evra, in to ne glede na to, ali je tisti mesec zaslužil deset tisoč evrov ali nič. Znesek izhaja iz najnižje zavarovalne osnove 1.521,62 evra, ki jo je za leto 2026 določila finančna uprava, breme pa nosi rekordnih 104.500 samozaposlenih, največ, odkar statistični urad spremlja registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.
Prispevek je vezan na povprečno plačo zaposlenih in ne na izkupiček podjetnika. Najnižja osnova znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne bruto plače, ki je v letu 2025 dosegla 2.536,03 evra. Ko se plače v gospodarstvu dvignejo, se dvignejo tudi prispevki samozaposlenih, čeprav ti niso zaslužili niti evra več. S 1. marcem 2026 se je osnova zvišala s 1.436,95 na 1.521,62 evra, najnižji mesečni prispevek pa na 651,04 evra.
Pri najnižji osnovi se na leto nabere več kot 7.800 evrov prispevkov, še preden podjetnik obračuna prvi evro dohodnine ali pokrije najemnino, gorivo in druge stroške poslovanja. Znesek sestavljajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvo, starševsko varstvo in zaposlovanje, od julija 2025 pa še dvoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Plačani prispevki podjetniku zagotavljajo zdravstveno kritje in štetje pokojninske dobe, meseci brez plačila pa v zavarovalno dobo ne štejejo.
Rekordno število samozaposlenih izvira predvsem iz platformne ekonomije, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi podatkov statističnega urada o številu podjetij po dejavnosti. Število kurirskih podjetij se je od leta 2020 več kot potrojilo, s 496 na 1.596. Trgovcev na drobno po internetu ali pošti je bilo leta 2008 le 387, danes jih je 2.772. Ponudnikov oddajanja zasebnih sob gostom je bilo 186, zdaj jih je 4.924. Podjetij za priložnostno pripravo in dostavo jedi je bilo 127, danes jih je 1.122. Najbolj se je razmahnila drobna proizvodnja elektrike s sončnimi elektrarnami, ki je z 52 enot leta 2008 narasla na 1.008.
| RAST IN ZATON SLOVENSKIH DEJAVNOSTI 2008-2024 | |||
|---|---|---|---|
| Dejavnost | 2008 | 2024 | Rast |
| Oddajanje zasebnih sob gostom | 186 | 4.924 | x26 |
| Drobna proizvodnja elektrike | 52 | 1.008 | x19 |
| Priložnostna priprava in dostava jedi | 127 | 1.122 | x9 |
| Trgovina na drobno po internetu ali pošti | 387 | 2.772 | x7 |
| Poštna in kurirska dejavnost | 570 | 1.596 | x2,8 |
| Dejavnost sindikatov | 2.620 | 632 | -76 % |
| Izposoja videokaset in plošč | 63 | 5 | -92 % |
 Vir: SURS, število podjetij po dejavnosti (SKD 2008) | |||
Stare dejavnosti so se skrčile. Izposojevalnic videokaset in plošč je bilo leta 2008 še 63, danes jih je pet, število sindikatov pa je z 2.620 padlo na 632.
Kdor dejavnost opravlja kot postranski poklic, plača manj kot petino tega. Pavšalni prispevek za popoldanski s.p. od aprila 2026 znaša 113,01 evra na mesec. Tak podjetnik prek te dejavnosti ne pridobiva pokojninske dobe, ker je ta vezana na njegovo redno zaposlitev.
Veljavna ureditev nižjo obremenitev dopušča le tistim, katerih dobiček pade pod prag 60 odstotkov povprečne plače, in podjetnikom v prvih dveh letih po registraciji: v prvem letu so deležni 50-odstotne, v drugem 30-odstotne olajšave pri pokojninskih prispevkih.
Majske prispevke morajo samozaposleni poravnati do 22. junija, popoldanski pavšal do 20. junija. Pri zamudi tečejo zamudne obresti po letni stopnji 10,15 odstotka, ki velja do konca junija 2026, daljši dolg pri prispevkih pa finančna uprava izterja prek izvršbe.
Leta 2008 je Slovenija štela 152.541 podjetij, med njimi 52 proizvajalcev elektrike in 186 oddajalcev zasebnih sob. Leta 2024 jih je bilo 234.446, proizvajalcev elektrike 1.008 in oddajalcev sob 4.924.
