Nafta po Trumpovem ne Iranu poskočila za 4,5 dolarja, borze padle

Sod severnomorske nafte brent se je v ponedeljek, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zavrnil iranski predlog za odprtje Hormuške ožine, med sejo podražil za 4,51 dolarja na 108,83 dolarja, do zaključka pa ohranil le 96 centov rasti. Ameriške borze so kljub temu padle. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice se je zvišala na 5,24 odstotka, največ od leta 2007, in po poročanju televizije CNBC potisnila delnice navzdol.

„Temeljno vprašanje, ki ga želim poudariti, je, da bi o donosnostih razpravljali, tudi če bi bile cene nafte nižje,“ je v ponedeljek v oddaji Squawk Box televizije CNBC dejal Mohamed El-Erian, glavni ekonomski svetovalec skupine Allianz. El-Erian vzrok vidi v neravnovesju med dolgoročnim povpraševanjem po obveznicah in njihovo dolgoročno ponudbo. Donosnost tridesetletne ameriške državne obveznice se je isti dan povzpela na 5,56 odstotka, največ od leta 2004.

Na Wall Streetu je indeks Dow Jones Industrial Average izgubil 347,11 točke oziroma 0,67 odstotka in končal pri 51.481,51 točke, S&P 500 se je znižal za 0,77 odstotka na 7.683,69 točke, Nasdaq Composite pa za 0,92 odstotka na 26.820,38 točke. S&P 500 je s tem po poročanju Bloomberga izbrisal ves septembrski dobiček. Delnica družbe Boeing se je pocenila za skoraj sedem odstotkov, potem ko je ameriška zvezna uprava za letalstvo FAA sporočila, da letala 737 Max 10 ne bo certificirala, dokler ne oceni novo odkrite napake v programski opremi, poroča CNBC. Verjetnost, da bo ameriška centralna banka ključno obrestno mero znova zvišala 28. oktobra, terminske pogodbe po podatkih orodja CME FedWatch ocenjujejo na približno 70 odstotkov.

Strategi banke Macquarie Thierry Wizman in Gareth Berry so v analizi, ki jo povzema Yahoo Finance, zapisali, da morebitni razlog za skrb zaradi višjih dolgoročnih donosnosti ni v tem, da bi te upočasnile gospodarstvo. Rast donosnosti po njihovi oceni pogosto odraža pričakovanje močnejše gospodarske dejavnosti. Analitik John Stoltzfus je v ponedeljkovem sporočilu strankam, ki ga navaja CNBC, ocenil, da nedavna nihanja cen nafte in obrestnih mer trge vodijo k novemu normalnemu stanju. Po njegovi oceni nihanja ne napovedujejo obdobja večje nestanovitnosti z velikim tveganjem padca.

Evropske borze so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ponedeljkovo sejo končale skoraj brez sprememb. Panevropski indeks STOXX 600 je po podatkih Trading Economics ostal pri 638,68 točke, nemški DAX pa je izgubil 0,13 odstotka. Delnice britanskih stanovanjskih gradbincev Persimmon, Barratt Redrow in Taylor Wimpey so se po podatkih dpa podražile za več kot deset odstotkov, potem ko je britanska vlada napovedala, da bo v proračunu, ki bo predstavljen prihodnji mesec, potrdila nov program posojil za kupce prvega stanovanja.

Trump je iranski predlog zavrnil v soboto, dan pozneje pa je za portal Axios dejal, da bodo ameriški pogajalci ta teden nadaljevali pogovore. Po poročanju časnika Wall Street Journal je Trump svetovalcem dejal, da pričakuje nadaljevanje ameriških napadov na Iran po novembrskih vmesnih volitvah. Brent je rast izgubljal, ko sta CNN in Axios sredi dneva poročala, da je Trump pripravljen Iranu omiliti sankcije v zameno za napredek pri jedrskem programu, in ko so katarski posredniki napovedali ločene pogovore z iransko in ameriško stranjo, poročata Reuters in CNBC. Sejo je končal pri 105,28 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa se je podražila za 19 centov na 92,60 dolarja.

Izvoz surove nafte iz ključnih bližnjevzhodnih držav se je septembra po predhodnih podatkih družbe Kpler povečal na 12,8 milijona sodov na dan, največ od začetka vojne februarja. Skozi Hormuško ožino naj bi po teh podatkih ta mesec steklo okoli 7,4 milijona sodov na dan, pred vojno pa je skoznjo po navedbah Reutersa teklo približno 20 milijonov sodov na dan. „Kljub večjemu ladijskemu prometu skozi Hormuško ožino tokovi ne dosegajo ravni pred konfliktom, zato trg ostaja premalo oskrbljen,“ je za Reuters povedal analitik banke UBS Giovanni Staunovo. Savdska Arabija je po navedbah virov, ki jih navajata Bloomberg in Wall Street Journal, pretok po popravljenem naftovodu East-West povečala na okoli 3,5 milijona sodov na dan.

Brent se je v torek zjutraj dražil drugi dan zapored in ob 7.15 po podatkih Trading Economics kotiral pri 107,22 dolarja, za 1,84 odstotka višje. Iranski uradniki so po poročanju Bloomberga zasebno izrazili dvom, da bi dogovor o koncu sovražnosti in odprtju ožine dosegli pred novembrskimi volitvami v ZDA. „Jasneje se kaže slika večjih izvoznih količin iz Perzijskega zaliva, a velik del tega povečanja še vedno sloni na zasilnih rešitvah, kot je pretovarjanje z ladje na ladjo. Te rešitve so manj učinkovite in dražje od običajnega poslovanja, zato cene surove nafte ostajajo visoke,“ je za Reuters dejal glavni analitik družbe KCM Trade Tim Waterer.

Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so bile ob 7.17 nižje za 0,23 odstotka, japonski Nikkei 225 pa je bil nižji za 1,42 odstotka, kažejo podatki Trading Economics. Sod brent je bil po istih podatkih zjutraj za 18,48 odstotka dražji kot pred mesecem dni.