Nafta poskočila za 7,91 odstotka, Wall Street pa je padel zaradi obveznic

Nafta Brent je v sredo pridobila 7,91 odstotka in končala pri 90,74 dolarja za sodček, donosnost tridesetletne ameriške državne obveznice pa se je povzpela nad 5,2 odstotka. Indeks Dow Jones je izgubil 1.153,18 točke oziroma 2,19 odstotka in dan končal pri 51.594,14 točke, v najslabši seji po aprilu 2025. S&P 500 se je znižal za 1,52 odstotka na 7.316,15 točke, Nasdaq Composite pa za 1,74 odstotka na 24.442,94 točke. Evropske borze so zaprle dve uri in pol pred odločitvijo ameriške centralne banke, pred razprodajo na dolgem delu ameriške krivulje donosnosti. Frankfurtski DAX se je ustavil pri 25.460 točkah z izgubo 0,01 odstotka, londonski FTSE 100 pa je pridobil 0,25 odstotka na 10.898 točk.

Tridesetletna donosnost je zrasla za 10 bazičnih točk, desetletna za sedem bazičnih točk nad 4,67 odstotka, dveletna pa je padla za štiri bazične točke na 4,236 odstotka. Razmik med tridesetletno in dveletno donosnostjo se je v enem dnevu povečal za 14 bazičnih točk, kolikor znaša vsota obeh premikov. Fed je obrestno mero pustil v razponu od 3,50 do 3,75 odstotka, trije od 12 članov odbora za denarno politiko, Beth Hammack, Neel Kashkari in Lorie Logan, pa so podprli dvig za 0,25 odstotne točke. Predsednik Feda Kevin Warsh je na novinarski konferenci ponovil, da mehke različice dvoodstotnega inflacijskega cilja ni. Steve Sosnick, glavni strateg pri Interactive Brokers, je po tej konferenci za CNN dejal: „O boju z inflacijo je eno govoriti, ukrepati pa povsem drugo.”

Južnokorejski SK Hynix je objavil šestkratno rast četrtletnega dobička, ki je ostala pod pričakovanji vlagateljev, njegova delnica pa je izgubila 10 odstotkov. Kot poroča Reuters, je ta objava poglobila razprodajo polprevodnikov, indeks Nasdaq 100 pa je bil za 11 odstotkov nižji od junijskega rekorda. Micron Technology je v New Yorku izgubil 9,94 odstotka, Advanced Micro Devices 5,51, Intel 5,20 in Nvidia 3,55 odstotka. Med sestavinami indeksa Dow Jones je največ izgubil Caterpillar s 6,91 odstotka, sledil pa mu je JPMorgan s 3,28 odstotka. Exxon Mobil je pridobil 2,42 odstotka.

Po zaključku trgovanja v New Yorku je Meta objavila, da je v drugem četrtletju iz poslovanja ustvarila 31,9 milijarde dolarjev denarnega toka. Po naložbah v podatkovne centre ji je ostalo 784 milijonov dolarjev prostega denarnega toka, po izračunu Reutersa za 91 odstotkov manj kot leto prej. Metina delnica je v podaljšanem trgovanju izgubila 10 odstotkov. Microsoft je isti večer sporočil, da načrta naložb za koledarsko leto 2026 ne bo zvišal, njegova delnica pa je pridobila osem odstotkov.

Microsoft je za četrto četrtletje poslovnega leta 2026 poročal o 90,01 milijarde dolarjev prihodkov, za 18 odstotkov več kot leto prej, in o prilagojenem dobičku 4,74 dolarja na delnico, konsenz LSEG pa je bil 4,24 dolarja. Prihodki oblačne enote Azure so v četrtletju zrasli za 43 odstotkov, v celotnem poslovnem letu pa so prvič presegli 100 milijard dolarjev z rastjo 41 odstotkov. Vrednost sklenjenih, a še neizpolnjenih komercialnih pogodb se je s 627 milijard dolarjev v prejšnjem četrtletju povečala na 678 milijard. Naložbe v opremo in najeme so v četrtletju od aprila do junija znašale 41 milijard dolarjev in bile za več kot 70 odstotkov višje kot leto prej.

Microsoft je dobo koristnosti stavb podatkovnih centrov podaljšal s 15 na 25 let in del najemov prerazporedil iz finančnih v poslovne. Poročana vrednost naložb za leto 2026 se bo zato znižala s 190 na približno 175 milijard dolarjev, obseg vlaganja pa ostaja enak, je na klicu z analitiki pojasnila finančna direktorica Amy Hood, poroča Fortune. Za prvo četrtletje poslovnega leta 2027 je napovedala približno 45-odstotno rast prihodkov Azure. V poročilu za ameriškega borznega regulatorja je Microsoft razkril še nezačete najeme podatkovnih centrov v vrednosti 329,1 milijarde dolarjev, ki bodo stekli med poslovnima letoma 2027 in 2033.

Meta je poročala o 60,80 milijarde dolarjev prihodkov, za 28 odstotkov več kot leto prej, in o dobičku 6,18 dolarja na delnico, analitiki so po podatkih LSEG pričakovali 7,22 dolarja. Naložbe so v drugem četrtletju znašale 31,1 milijarde dolarjev, skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Napoved prihodkov za tretje četrtletje med 61 in 64 milijardami dolarjev ima sredino pri 62,5 milijarde dolarjev, pričakovanja po podatkih LSEG pa so bila 63,15 milijarde. Spodnji rob letošnjega naložbenega razpona je družba dvignila s 125 na 130 milijard dolarjev, zgornji rob pri 145 milijardah pa ohranila. Dobiček iz poslovanja enote z aplikacijami Facebook, Instagram in WhatsApp se je s 25,0 milijarde dolarjev leto prej znižal na 23,4 milijarde.

Thomas Monteiro, višji analitik pri Investing.com, je za Reuters dejal: „Trg prevrednotuje slabšajoče se napovedi prostega denarnega toka.” V okolju višjih stroškov kapitala je tako prevrednotenje po njegovi oceni za vlagatelje težko sprejemljivo. Mike Proulx iz raziskovalne družbe Forrester je za Reuters ocenil, da je bilo Metine naložbe v umetno inteligenco lažje pozdravljati v obdobju širjenja marž, zdaj pa se stroški kažejo v številkah. Mark Zuckerberg je na klicu z analitiki potrdil, da družba načrtuje vstop v posel oddajanja računske moči, in obljubil, da bo podrobnosti sporočil pozneje, kot navaja Fortune. Skupne naložbe največjih ameriških tehnoloških družb naj bi letos presegle 700 milijard dolarjev, Morgan Stanley pa jih za prihodnje leto ocenjuje na več kot tisoč milijard dolarjev, poroča Reuters. Alphabet je prejšnji teden prvič v zgodovini poročal o negativnem prostem denarnem toku v četrtletju.

Panevropski indeks Stoxx Europe 600 je po podatkih Bloomberga zdrsnil za 0,3 odstotka, Euro Stoxx 50 pa je po podatkih Trading Economics izgubil pol odstotka. Pariški CAC 40 se je znižal za 0,60 odstotka na 8.408,27 točke, milanski FTSE MIB za 0,49 odstotka in madridski IBEX 35 za 1,59 odstotka. Londonski FTSE 100 je v prvem delu seje presegel rekordni zaključek z 28. februarja. Analitik Russ Mould iz družbe AJ Bell je v tržnem komentarju, ki ga navaja agencija Alliance News, zapisal, da indeksu pomagata nizka izpostavljenost tehnologiji in umetni inteligenci ter niz močnih poslovnih rezultatov. Nemška Deutsche Bank je po rekordnem dobičku divizije investicijskega bančništva med sejo pridobila štiri odstotke in končala 1,07 odstotka višje, švicarski UBS je zrasel za tri odstotke, BP za 3,4 in Shell za 2,8 odstotka. Italijanski Eni je pridobil 7,09 odstotka, nemški Rheinmetall pa 6,82 odstotka. Španska CaixaBank je izgubila sedem odstotkov, ker je ob rezultatih drugega četrtletja pustila nespremenjeno letno napoved.

Kering je med sejo pridobil do 14 odstotkov in bil na poti k najboljšemu dnevu po letu 2008, ker so prihodki njegove znamke Gucci v drugem četrtletju upadli manj od pričakovanj. Prihodki Guccija so organsko padli za dva odstotka, kar je bilo dvanajsto zaporedno četrtletno znižanje pri tej znamki. Banka HSBC je priporočilo za delnico Keringa zvišala z „drži” na „kupi”, analitiki Citija pa so v komentarju, ki ga navaja CNBC, ocenili, da preseganje napovedi dobička na račun stroškov in boljši trendi pri Gucciju krepijo scenarij postopnega okrevanja. Hermès je med isto sejo izgubil do 11 odstotkov in padel na najnižjo raven po januarju 2023, potem ko je finančni direktor Eric Du Halgouet analitikom povedal, da bodo podražitve izdelkov v letu 2027 nižje od letošnjih. Prihodki Hermèsa so v drugem četrtletju ob nespremenjenih valutnih tečajih zrasli za 6,7 odstotka na 4,1 milijarde evrov.

Ameriška sorta WTI je sredo končala pri 84,46 dolarja za sodček z rastjo 6,56 odstotka. Iranska revolucionarna garda je na ameriške sile izstrelila balistične rakete, ameriško centralno poveljstvo pa je sporočilo, da jih je prestreglo. Predsednik Donald Trump je za Fox News napovedal močan udarec Iranu. Ameriška in savdska letala so v torek napadla iraške milice, povezane s Teheranom. Te so po podatkih savdske državne tiskovne agencije SPA pred tem z droni napadle naftne objekte v Rijadu in v Vzhodni provinci. Brent se je v prejšnjih treh sejah znižal za 16 odstotkov, kar je po podatkih Bloomberga največji padec v treh sejah po letu 2020. Od začetka julija se je gibal v razponu skoraj 32 dolarjev.

Kot poroča CNBC, je Ryan McKay, višji strateg za surovine pri TD Securities, v sredinem komentarju za stranke zapisal, da so trgi prehiteli upanja na novi mir, zlasti ob iranskem vztrajanju pri nadzoru nad ožino v morebitnem dogovoru. Zmanjšani tokovi in zaostrovanje razmer na svetovnem energetskem trgu po njegovi oceni podpirajo nadaljnjo rast cen nafte. Helima Croft, vodja strategije za surovine pri RBC Capital Markets, je v torkovem poročilu strankam zapisala, da ostaja izjemno skeptična do skorajšnjega velikega diplomatskega preboja, ki bi rešil jedrski spor ali omogočil normalizacijo pomorskega prometa.

Skozi ožino Bab el Mandeb je v Rdeče morje v torek priplulo 39 tovornih ladij, največ po 19. juliju, Hormuško ožino pa je preplulo le nekaj ladij, kažejo predhodni podatki o ladijskem prometu, ki jih navaja Reuters. V poročilu skupine za surovine pri JP Morganu, ki jo vodi Natasha Kaneva, je ocenjena poštena vrednost Brenta za julij 87 dolarjev za sodček, za tretje četrtletje pa 86 dolarjev. V četrtek zjutraj je Brent po podatkih Trading Economics padel pod 90 dolarjev za sodček. Zlato se je gibalo pri 4.056,52 dolarja za unčo, srebro pri 57,50 dolarja, baker pa je pridobival 0,87 odstotka. Po podatkih ameriškega ministrstva za energijo, ki jih navaja Reuters, so se ameriške strateške naftne zaloge v tednu do 17. julija znižale za 5,1 milijona sodčkov na 311,4 milijona sodčkov, najnižjo raven po marcu 1983.