Mikropodjetja, ki zaposlujejo deset ljudi ali manj, so lani neto čisti dobiček povečala za 52 odstotkov, velike družbe za deset, majhne za sedem, srednje pa le za odstotek. Najmanjše družbe so torej k rasti dobička slovenskega gospodarstva prispevale največ, a za to številko se skriva nekaj drugega kot razcvet malih podjetnikov, kaže analiza, ki jo je za Lider.si na podlagi podatkov AJPES opravila bonitetna hiša CompanyWall.
Mikropodjetja so neto čisti dobiček dvignila z dobrih 845 milijonov na 1,28 milijarde evrov. To je 439 milijonov prirasta, največ med vsemi velikostnimi razredi. Velike družbe, ki jih je vsega 343, so ga povečale za 291 milijonov, majhne za 113, srednje pa komaj za sedem milijonov.
| RAST NETO ČISTEGA DOBIČKA PO VELIKOSTI DRUŽB, 2024-2025 (v milijonih EUR) | ||||
|---|---|---|---|---|
| Velikost | 2024 | 2025 | Prirast | Rast |
| mikro | 845 | 1.284 | +439 | +52 % |
| velike | 2.782 | 3.074 | +291 | +10 % |
| majhne | 1.585 | 1.698 | +113 | +7 % |
| srednje | 1.274 | 1.281 | +7 | +1 % |
| SLOVENIJA | 6.487 | 7.337 | +850 | +13 % |
 Vir: AJPES, poslovni rezultati 2025 | ||||
Tolikšen odstotek je najprej posledica nizkega izhodišča. Mikropodjetja hkrati ustvarijo veliko dobička in veliko izgube, lani 1,73 milijarde prvega in 450 milijonov druge, zato je njihov neto rezultat majhen in nihajen. Pri nizki osnovi že zmeren premik nanese velik odstotek, zato 52-odstotna rast najmanjših ni primerljiva z desetodstotno pri velikih, ki računajo na osnovi skoraj treh milijard.
Drugi razlog je tehtnejši. AJPES velikost družbe meri po številu zaposlenih, prometu in sredstvih, ne po dobičku. Med mikropodjetja zato sodijo tudi holdinške in obvladujoče družbe, ki imajo peščico zaposlenih, kot lastnice pa prejemajo dividende svojih hčerinskih podjetij. Prav ti finančni prihodki iz deležev so lani zrasli za 34 odstotkov, na 1,95 milijarde evrov, in so bili glavni vir rasti dobička v gospodarstvu. Skok pri mikropodjetjih je tako v veliki meri isti denar, le zaveden v drugi vrstici razpredelnice.
Isto pokaže panožni prerez. Največji posamični prispevek k rasti dobička, 265 milijonov evrov, je prišel iz oddelka uprav podjetij in poslovnega svetovanja, kjer prevladujejo holdingi. Po številu zaposlenih so to večinoma majhne ali mikro družbe, po dobičku med največjimi v državi.
Po dejanski gospodarski teži so najmanjši daleč zadaj. Ustvarijo 9,6 odstotka prihodkov in 12,5 odstotka dodane vrednosti, zaposlujejo pa 17,1 odstotka delavcev. Neto dodana vrednost na zaposlenega je pri njih najnižja med vsemi razredi, 47.532 evrov, pri velikih družbah pa 82.104 evrov. Produktivnost najmanjših se torej ni dvignila, dvignil se je njihov dobiček, in to zaradi finančnih tokov ter nizke osnove.
| SLOVENSKE DRUŽBE PO VELIKOSTI 2025 | ||||
|---|---|---|---|---|
| Velikost | Delež družb | Delež zaposlenih | Delež dobička | NDV na zaposlenega (EUR) |
| mikro | 83,7 % | 17,1 % | 19,9 % | 47.532 |
| majhne | 14,1 % | 28,0 % | 22,1 % | 61.211 |
| srednje | 1,8 % | 21,6 % | 17,9 % | 67.201 |
| velike | 0,5 % | 33,2 % | 41,0 % | 82.104 |
| SLOVENIJA | 100 % | 100 % | 100 % | 67.102 |
| Vir: AJPES, poslovni rezultati 2025 | ||||
Velike družbe ostajajo hrbtenica gospodarstva. Čeprav jih je vsega 343, torej pol odstotka vseh, zaposlujejo tretjino delavcev, ustvarijo skoraj polovico prihodkov in 60 odstotkov izvoza. Na neto čisti dobiček odpade 41 odstotkov, daleč največ med vsemi razredi.
Ločevanje dobička od dejanske proizvodnje opažajo tudi drugje. Analiza centralne banke St. Louisa Fed je pokazala, da je rast dobička ameriških podjetij v zadnjih letih poganjalo realno gospodarstvo, v Sloveniji pa so ga lani večinoma finančni prihodki.
Najmanjša podjetja rasti gospodarstva torej ne poganjajo s svojim delom, temveč v veliki meri zrcalijo pretok denarja med povezanimi družbami. Realnega preskoka v njihovi produktivnosti podatki za leto 2025 ne pokažejo.
