Slovenija je zaradi podnebnih nesreč, predvsem katastrofalnih poplav leta 2023, utrpela največjo gospodarsko škodo med vsemi državami Evropske unije. Škoda poplav je znašala okoli 10 milijard evrov oziroma več kot desetino letnega bruto domačega proizvoda, prizadele pa so 183 od 212 občin.
Prav zato Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okoljskem pregledu Slovenije, ki ga je predstavila v Ljubljani, državi svetuje, naj sredstva preusmeri iz odpravljanja posledic v preprečevanje škode in razmisli o povečanju javnih sredstev za prilagajanje.
Pregled ni le kritika. OECD ugotavlja, da je Slovenija zmanjšala povezanost okoljskih pritiskov z gospodarsko rastjo, občutno znižala emisije drobnih delcev in toplogrednih plinov, med državami OECD pa ima največji delež zavarovanih kopenskih območij. Osrednje sporočilo je vseeno kritično. Največji izziv ni pomanjkanje strategij, temveč njihovo izvajanje.
OECD opozarja na potrebo po boljšem medresorskem usklajevanju, jasnejši odgovornosti za ukrepe, sistematičnem spremljanju rezultatov ter večji zmožnosti izvajanja politik na lokalni in regionalni ravni. Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob tem poudarila, da dosežkov ne gre zmanjševati, pomanjkljivosti pa ne olepševati, ključno vprašanje pa je, kako cilje hitreje pretvoriti v rezultate.
Za gospodarstvo so pomembna priporočila na področju javnih financ. OECD svetuje bolj ciljno usmerjanje pomoči, povezane s cenami energije, postopno krepitev določanja cen ogljika ter odpravo okolju škodljivih subvencij. Najzahtevnejši sektor ostaja promet, kjer se emisije toplogrednih plinov še niso začele zmanjševati, več veljavnih ukrepov pa še vedno spodbuja uporabo osebnih avtomobilov. Onesnaženost zraka ima kljub napredku še vedno resne posledice za zdravje, k čemur največ prispevata kurjenje lesa v gospodinjstvih in promet. Ministrstvo napoveduje tudi hitrejše prostorske, gradbene in okoljske postopke, pri čemer ministrica poudarja, da hitrejši postopki ne pomenijo nižjih okoljskih standardov, temveč jasnejša pravila, manj podvajanja in določene roke.
| KLJUČNA PRIPOROČILA OECD SLOVENIJI | |
|---|---|
| Področje | Priporočilo |
| Prilagajanje | več sredstev v preprečevanje škode, manj v sanacijo |
| Javne finance | krepitev cen ogljika, odprava okolju škodljivih subvencij |
| Promet | zmanjšati spodbude za osebni avto, znižati emisije |
| Odpadne vode | zakonodajo pretvoriti v konkretne naložbe |
| Odpadki | od recikliranja k preprečevanju in ponovni uporabi |
| Izvajanje | jasna odgovornost, roki in merjenje rezultatov |
Vir: OECD, Okoljski pregled Slovenije 2026; Ministrstvo za okolje in prostor.
Voda in odpadki terjata naložbe
OECD opozarja na zamude pri širjenju sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Slovenija je leta 2025 sprejela nov zakonodajni okvir, zdaj pa je treba zahteve pretvoriti v konkretne naložbe in merljive rezultate. Podobno velja za ravnanje z odpadki. Slovenija sicer reciklira velik delež odpadkov, a se mora težišče premakniti višje po hierarhiji, od zbiranja in recikliranja k preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in krožnemu gospodarstvu. Tudi velik delež zavarovanih območij po ugotovitvah pregleda ne pomeni, da je narava v dobrem stanju, saj biotska raznovrstnost ostaja pod pritiskom.
Ministrstvo napoveduje, da bo ugotovitve pretvorilo v operativni pregled izvajanja, pri katerem bo za vsako priporočilo določilo odgovorne resorje, roke in način merjenja rezultatov. Priporočila s področij prometa, energetike, davkov in kmetijstva bodo zahtevala nadaljnje medresorsko sodelovanje. Za podjetja in vlagatelje je sporočilo jasno. Podnebno tveganje je postalo fiskalno in naložbeno vprašanje, cena nepripravljenosti pa je bila v Sloveniji doslej najvišja v uniji. Kot je sklenila ministrica, namen pregleda ni dobra ocena na papirju, temveč rezultati na terenu.
