Nova Ljubljanska banka je v torek zvečer na Ljubljanski borzi objavila namero, da ceno v prevzemni ponudbi za Addiko Bank tretjič zviša, na 37 evrov za delnico, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Nova cena je 10,50 evra oziroma 39,6 odstotka nad ponudbo Raiffeisen Bank International.
Raiffeisen je do 9. junija zbral ponudbe za 50,42 odstotka delnic in si pridržuje pravico, da prevzemni prag zniža na zakonsko mejo 50 odstotkov. NLB za uspeh potrebuje 75 odstotkov glasovalnih pravic, ob deležu tekmeca pa ji preostane največ 49,58 odstotka.
Po poročanju Večera in Bloomberg Adrie naj bi se Raiffeisen z Alto dogovoril, da po morebitnem prevzemu Addiko razdeli, enote v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori proda srbski skupini, hrvaški in slovenski del pa vključi v lastno mrežo. Dogovora RBI in Alta nista uradno potrdila. Če drži, Alti prinaša prav tisto, česar NLB ne more ponuditi, ker je iste enote v regiji želela zase. Razlika v ceni na delnico za Alto ni odločilna.
| NLB: TRI ZVIŠANJA PONUDBE ZA ADDIKO | |||
|---|---|---|---|
| Datum objave | Cena na delnico (EUR) | Vrednotenje Addika (mio EUR) | Pribitek nad RBI (26,50 EUR) |
| 13. maj 2026 | 29,00 | 565,5 | 9,4 % |
| 1. junij 2026 | 33,50 | 653,3 | 26,4 % |
| 16. junij 2026 | 37,00 | 721,5 | 39,6 % |
| Lider.si | Vir: NLB, Dunajska borza | |||
Po uveljavitvi nove cene, ki jo mora potrditi avstrijska komisija za prevzeme, bodo delničarji, ki so že sprejeli ponudbo RBI, znova upravičeni do preklica izjave, najpozneje štiri trgovalne dni pred iztekom roka. Rok za sprejem obeh ponudb se izteče 22. julija.
Pri 37 evrih, osem evrov nad začetno majsko ceno, NLB Addiko vrednoti na približno 721 milijonov evrov. Začetna ponudba 29 evrov je banko ocenila na 565,5 milijona evrov, vmesno zvišanje na 33,50 evra pa na dobrih 653 milijonov. Po izračunih NLB nova cena pomeni 41,4-odstotni pribitek na šestmesečno tehtano povprečje borznega tečaja Addika v višini 26,17 evra in 39,6-odstotni pribitek na zaključni tečaj s 15. junija.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je priložnost za delničarje Addika označil za “edinstveno, privlačno in donosno”. V banki poudarjajo, da so Avstrija, Slovenija in Hrvaška del enotnega mehanizma nadzora in da bo Evropska centralna banka v primeru uspešne ponudbe vse okoliščine presodila nepristransko. Dokumentacijo so regulatorjem že začeli vlagati.
Uprava in nadzorni svet Addika sta konec maja kljub nižji ceni priporočila ponudbo Raiffeisna. Kot je povzel Reuters, sta izplačilo avstrijske banke ocenila kot bolj gotovo, pri NLB pa sta pogrešala zaveze večjih vlagateljev in opozorila na regulatorne ovire na Hrvaškem. Te izvirajo iz spora o deviznih vlogah nekdanje Ljubljanske banke, zaradi katerega NLB na hrvaški trg ne more vstopiti.
Prevzem ostaja v mejah zmogljivosti banke. Tveganju prilagojena sredstva Addika so konec leta 2025 znašala 3,9 milijarde evrov, znotraj ocenjene zmožnosti NLB za prevzeme okoli štirih milijard. Tržna kapitalizacija NLB je 15. junija dosegla 4,68 milijarde evrov.
NLB je Addiko skušala prevzeti že junija 2024, ko je ceno z 20 evrov dvignila na 22 evrov in do izteka roka zbrala 36,39 odstotka delnic, pod istim 75-odstotnim pragom. Tudi tedaj je o izidu odločil srbski blok delničarjev.
Na Dunajski borzi je bil 16. junija sklenjen en sam posel s 400 delnicami Addika v skupni vrednosti 10.560 evrov. Zaključni tečaj je znašal 26,40 evra, tik pod ceno Raiffeisnove ponudbe in 10,60 evra pod novo ponudbo NLB.
