Norveška centralna banka je v četrtek dvignila ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 4,25 odstotka. To je prvo zvišanje od leta 2023 in prvi dvig posojilnih stroškov v zahodni Evropi od začetka bližnjevzhodne krize konec februarja. Le pet od 17 ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, je pričakovalo dvig, preostali so napovedali mirovanje.
Inflacija na Norveškem že več let ostaja nad 2-odstotnim ciljem. Marca je letna rast cen dosegla 3,6 odstotka. Največji pritisk so ustvarile cene stanovanj, elektrike in goriv, ki so na letni ravni poskočile za 4,9 odstotka. Jedrna inflacija brez energentov in davčnih učinkov je marca znašala 3 odstotke.
Norges Bank je za leto 2026 dvignila napoved jedrne inflacije na 3,3 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več kot decembrska projekcija. Skupno inflacijo za letos napoveduje pri 3,4 odstotka. Do konca leta pričakuje obrestno mero med 4,25 in 4,5 odstotka, kar pomeni, da ni izključen še en dvig.
Zaprtje Hormuške ožine od konca februarja je dvignilo cene nafte in zemeljskega plina. Norveška gospodinjstva to občutijo pri stroških energije in prevoza. Odbor za denarno politiko opozarja, da lahko dolgotrajna visoka inflacija utrdi pričakovanja rasti cen, ki jih je pozneje veliko težje umiriti. “Delo pri obvladovanju inflacije še ni končano,” je sporočil odbor.
Norveška kot neto izvoznica nafte in plina od vojne hkrati prejema izjemne prihodke. Naftni sektor beleži višjo aktivnost, preostali del gospodarstva pa občuti višje energetske stroške in nižje tuje povpraševanje. Rast BDP za letos ostaja pri 1,2 odstotka, napovedi za prihodnji dve leti so bile znižane.
ECB, Bank of England in Federal Reserve zaenkrat ohranjajo obrestne mere nespremenjene. Norges Bank je s četrtkovim dvigom pokazala, da ni pripravljena čakati, da se učinki energetskega šoka v celoti prenesejo v cene.
