DARS je lani investiral 336 milijonov evrov v razvoj in obnovo slovenskega avtocestnega omrežja, kar je 52 odstotkov več kot leto prej. Od tega je za gradnjo novih odsekov družba namenila 147 milijonov evrov, za obnovo obstoječega omrežja 138 milijonov evrov, za upravljanje, vzdrževanje in cestninjenje pa 51 milijonov evrov. Skupni prihodki so znašali 589,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 161,5 milijona evrov.
Na papirju gre za stabilno in uspešno podjetje. A za temi številkami stoji vprašanje, ki se pojavlja vsakič, ko se v Sloveniji začne gradnja novega avtocestnega odseka in to je, zakaj kilometer avtoceste pri nas stane toliko.
Povprečje 10 milijonov, Karavanke 55 milijonov
Po podatkih DARS je bila povprečna cena zgrajenih štiripasovnih avtocest v Sloveniji 10,3 milijona evrov na kilometer, če upoštevamo celotno gradnjo od leta 1994 dalje. Povprečje za vse tipe cest skupaj, vključno z razširitvami in priključki, znaša 7,7 milijona evrov na kilometer. Toda za tem povprečjem se skrivajo izjemna nihanja. Najcenejši odsek Divača-Dane je stal 2,6 milijona evrov na kilometer, medtem ko je odsek čez Črni Kal dosegel 12,1 milijona evrov. Predor Šentvid-Koseze pa je bil s 55 milijoni evrov na kilometer eden najdražjih avtocestnih objektov v Evropi.
Mednarodna primerjava pokaže, da Slovenija ni izjema. Po podatkih evropske študije o stroških gradnje avtocest znaša povprečna cena kilometra v Avstriji 12,87 milijona evrov, v Nemčiji 8,24 milijona evrov, na Hrvaškem 6,68 milijona evrov, v Sloveniji pa 7,29 milijona evrov. Na ravni preprostega, ravninskega terena je Slovenija primerljiva ali cenejša od večine zahodnoevropskih držav. Ko pa gradnja preide v gorski svet, se stroški dramatično povečajo. V gorskem terenu je kilometer avtoceste v Nemčiji stal 25,99 milijona evrov, v Avstriji 24,97 milijona evrov, v Sloveniji pa podobno. Večina še nedokončanega slovenskega avtocestnega programa poteka prav skozi zahteven gorski in kraški svet.
Je Slovenija med najdražjimi?
DARS je v preteklosti ostro zavrnil primerjave, ki so postavljale Slovenijo med najdražje graditelje avtocest v Evropi. In imeli so delno prav. Evropska komisija sama opozarja, da enotnega načina zbiranja podatkov ni, saj nekatere države upoštevajo le gradbene stroške, druge pa vključijo vse, od odkupov zemljišč, projektno dokumentacijo, okoljevarstvene ukrepe, nadzor in financiranje. Ko Slovenija navaja 7,7 milijona evrov na kilometer, gre za vse stroške skupaj. Ko druga država navaja nižjo cifro, pogosto govori le o gradbenih delih.
To ne pomeni, da so bile vse investicije optimalne. Gradnja avtocest v Sloveniji je bila zaznamovana z dolgotrajnimi umeščanji tras v prostor, pogostimi protestnimi akcijami, dragimi revizijami projektne dokumentacije in v preteklosti s sumi kartelnih dogovarjanj med gradbenimi podjetji. Stroški, ki jih te zamude in postopki prinašajo, so realni in niso vključeni v nobeno mednarodno primerjavo.
336 milijonov investicij in 1,1 milijarde dolga
DARS danes upravlja 625 kilometrov avtocest in hitrih cest. Neto finančni dolg je v letu 2023 znašal 1,1 milijarde evrov, a se znižuje. Kazalnik neto finančni dolg v razmerju do EBITDA se izboljšuje, bonitetna agencija Standard & Poor’s pa je bonitetno oceno DARS-a lani zvišala na AA-, kar je visoka ocena za infrastrukturno podjetje. To pomeni, da se Slovenija zadolžuje za avtoceste ugodno in da je tveganje za davkoplačevalce relativno nizko.
A v prihodnje bodo investicije še naraščale. Tretja razvojna os, novomeška obvoznica, razširitve in obnove starajočega se omrežja bodo v naslednjih letih terjale milijarde evrov. EIB je Darsu že posodila 120 milijonov evrov za novomeško obvoznico. Prihodnost slovenskega avtocestnega omrežja bo draga. Slovenija si to lahko privošči, ampak ostaj vprašanje, če so posamezni projekti dovolj dobro načrtovani, da denar ne bo zapravljen.
