Simič za Lider.si: vsak, ki je odšel, se bo težko vrnil, podjetja pa so plačala 193 milijonov manj davka

Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 v državno blagajno vplačalo 193 milijonov evrov manj davka od dohodkov pravnih oseb kot leto prej. Izpad znaša 10,1 odstotka. Skupni davčni prihodki so medtem zrasli za zgolj 0,9 odstotka, inflacija pa je v istem obdobju dosegla 2,4 odstotka. Realni prihodki državne blagajne so torej upadli. Za Lider.si je te podatke komentiral mag. Ivan Simič, dvakratni nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS, ki od septembra 2024 opravlja tudi funkcijo podpredsednika evropskega združenja davčnih svetovalcev CFE Tax Advisers Europe.

Simič razlago, da je za upad kriva inflacija, zavrne na mestu. “Davčni prihodki niso upadli zaradi inflacije, saj bi potem upadli vsi davčni prihodki,” pravi. “Dejstvo je, da so podjetja v letu 2025 poslovala slabše kot leta 2024.” Poseben vpliv pripisuje zimskemu regresu, novi pravici zaposlenih, ki so jo podjetja prvič izplačala konec leta 2025. “Zimski regres je pri pravnih osebah predstavljal davčno priznani odhodek in s tem nižjo osnovo za odmero davka,” dodaja. “Morebitne ostale razloge pa lahko ugotovimo le z analizo davčnih prihodkov in odhodkov.”

Toda 193 milijonov manjka ni le vprašanje enega slabšega leta. Del odgovora leži tudi v tem, da podjetniki vse pogosteje gledajo čez mejo. Simič ocenjuje, da množičnih selitev podjetij ni, da pa Slovenci čedalje pogosteje ustanavljajo nova podjetja na Hrvaškem in tam zmanjšujejo obseg dela v Sloveniji. “Kot smo lahko zasledili, so se tudi nekatera velika podjetja odločila za preselitev svojih uprav na Hrvaško,” opozarja. “Tudi nekatere fizične osebe se z družinami preselijo na Hrvaško.” Selitve po Simičevi oceni sicer še ne vplivajo znatno na proračun, toda v trendu vidi opozorilo. “Je pa slab znak, da pri nas nekaj ni v redu, in vsak, ki je odšel, se bo težko vrnil,” pravi.

Prav socialna kapica je v zadnjih tednih znova v središču politične razprave. Desni trojček strank je v aprilu v interventni zakon vključil predlog kapice pri 7.500 evrih bruto plače, sindikati in Levica pa so ukrep zavrnili kot darilo najbogatejšemu odstotku zaposlenih. Simič je jasen zagovornik uvedbe in opozarja, da Slovenija to omejitev dejansko že pozna, le da velja zgolj za samostojne podjetnike. “Socialno kapico že imamo pri s. p. in trenutno znaša 8.876,11 evrov, maksimalni prispevki, ki se plačajo od tega zneska, pa znašajo 3.607,57 evrov,” navaja. Socialno kapico je predlagal že leta 2020 kot predsednik vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo, toda takrat koalicija ni zbrala dovolj glasov za sprejem. “Zaradi tega podpiram predlog, da se tudi za ostale zaposlene uvede socialna kapica v identičnem znesku, kot velja za s. p.,” pravi. “Gre predvsem za enostavnost in preglednost.”

Ob tem pa ostaja odprto vprašanje, kako vlada ravna s podjetništvom. Konec leta 2024 je ob prenovi sistema normirancev uvedla petletno prepoved ponovnega vstopa v sistem po izstopu ali prenehanju dejavnosti, predsednik vlade pa jo je januarja 2026 sam označil za napako. Koalicija je nato petletni rok zamenjala s triletnim. Simič je bil oster: zamenjavo petletne prepovedi s triletno je na svojem blogu označil za norčevanje iz normiranih s. p. “Prava rešitev je, da ni nobene omejitve. Naj se vsak sam odloča, kdaj bo odprl ali zaprl s. p.,” vztraja. “Ne vem, zakaj je potrebno postavljati takšne ovire zaradi nekaterih, ki bi to zlorabljali. To je nepomemben vpliv na proračunske prihodke.”

Na vprašanje, katero eno davčno spremembo bi izvedel, če bi imel danes prost mandat, Simič odgovori kratko. “Tega mandata nimam in nemogoče je predlagati eno davčno spremembo, saj je vsaka sprememba pomembna za določen krog davčnih zavezancev,” odgovarja.

Mag. Ivan Simič je davčni svetovalec od leta 1989, dvakratni generalni direktor slovenskega Fursa in nekdanji direktor srbske davčne uprave. Uporabniki portala Tax-Fin-Lex so ga šestnajstkrat izbrali za najuglednejšega davčnega strokovnjaka v Sloveniji.