Aprilsko povprečje šestmesečnega euribora je doseglo 2,747 odstotka, in v zadnjih dneh meseca je referenčna mera presegla 2,80 odstotka. Še januarja je bila pod 2,10. Skok za več kot 70 bazičnih točk v štirih mesecih je neposredna posledica energetskega šoka, ki ga je sprožilo zaprtje Hormuške ožine, in aprilske inflacije v euroobmočju, ki je po prvi oceni Eurostata narasla na 3,0 odstotka, z energetsko komponento pri 10,9 odstotka. Svet ECB je v četrtek obrestne mere sicer ohranil pri 2,0 odstotka, a terminski trgi že stavijo na dva do tri dvige do konca leta.
Za kreditojemalca s 100.000 evrov spremenljivega stanovanjskega kredita in dvajsetletno dobo to na letni ravni pomeni 564 evrov več kot na začetku leta. In to ob predpostavki, da se aprilska raven euribora ohrani. Če ECB poleti res dvigne ključno obrestno mero, bo račun še višji.
Slovensko bančništvo rad izpostavlja, da je 89 odstotkov lanskih novih stanovanjskih kreditov sklenjenih s fiksno obrestno mero. Številka zveni pomirjujoče, a prikriva obseg problema. Skupni obseg stanovanjskih kreditov s spremenljivo mero, ki so se kopičili v letih poceni denarja, ostaja obsežen. Ti kreditojemalci bodo ob naslednjem polletnem fiksingu občutili polni aprilski dvig, brez možnosti izogiba.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je včeraj ocenil, da prevladuje pričakovanje o dovolj hitrem koncu vojne na Bližnjem vzhodu in vrnitvi inflacije pod dvoodstotni cilj. Finančni trgi so manj prepričani. Zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic so višje kot pred izbruhom konflikta, cena nafte Brent vztraja nad 118 dolarji za sod, tržna pričakovanja pa se dan za dnem premikajo v smer zaostritve denarne politike.
Preberite več:
Fiksne obrestne mere pri slovenskih bankah se za dvajsetletne kredite gibljejo od 2,80 do 3,50 odstotka. Povprečni stanovanjski kredit je lani znašal 103.000 evrov, petino več kot leto prej. Če se uresničita dva dviga ključne obrestne mere ECB, bo fiksna mera okrog treh odstotkov kmalu videti kot priložnost, ki je ni več.
