Nova pravila socialne varnosti za vsaj 160.000 Slovencev v tujini

Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o posodobitvi pravil koordinacije sistemov socialne varnosti. V tujini je stalno prijavljenih okoli 160.000 Slovencev, vsako leto pa jih tja odide okoli 5.000. Poleg tega se vsak dan na delo v Avstrijo odpravi okoli 25.300 Slovencev.

Nova pravila se osredotočajo na pet področij, med njimi so nadomestila za brezposelnost, dolgotrajno oskrbo, dostop ekonomsko neaktivnih oseb do socialnih prejemkov, družinske prejemke in napotene delavce. Dogovor morata pred uradnim sprejetjem potrditi še obe instituciji.

“Prosto gibanje je temeljno načelo Evropske unije, vendar nenehna negotovost glede dostopa do socialnih pravic in prejemkov ovira sposobnost ljudi, da živijo in delajo v drugih državah članicah EU. Današnji dogovor državljanom EU zagotavlja prepotrebno jasnost pri uveljavljanju njihove pravice do prostega gibanja,” je dejal minister za delo Marinos Moushouttas.

Vsak dan se v Avstrijo na delo odpravi okoli 25.300 slovenskih državljanov, večina iz slovenske štajerske regije. Največ jih dela v predelovalni industriji, gradbeništvu, trgovini, transportu in gostinstvu. Ta skupina je bila dolgo v pravni sivi coni pri uveljavljanju socialnih pravic.

Eden konkretnih problemov, ki ga nova pravila naslavljajo, so otroški dodatki. Avstrija je pred leti spremenila zakon in za delavce iz EU, ki živijo v drugi državi, uskladila otroške dodatke z življenjskimi stroški matične države. Pred tem so delavci prejemali kar nekajkrat višje otroške dodatke kot v Sloveniji, sedaj pa so ti za tujce usklajeni z življenjskimi stroški države, v kateri zaposleni živi. Nova evropska pravila za družinske prejemke bodo ta razmerja uredila enotneje za vse države.

47.000 napotenih delavcev iz Slovenije

Slovenija je tudi aktivna izvoznica napotenih delavcev. Že leta 2016 je ZZZS izdal 146.574 obrazcev A1 za napotitve iz Slovenije, od tega okoli 65.000 za delo v Nemčiji in 43.000 v Avstriji. Napotenih je bilo 46.788 delavcev, nekateri večkrat. Številka se je od takrat povečala.

Za ta segment je ključna novost, ki jo prinaša dogovor: pojasnitev kolizijskih pravil o veljavni zakonodaji za napotene delavce in razmerja do direktive o napotitvi. To pomeni jasnejše odgovore na vprašanje, katera država je pristojna za socialno zavarovanje napotenega delavca, kadar pride do spora med matično in državo gostiteljico.

Od januarja 2024 v Sloveniji velja sprememba, po kateri se za obračun prispevkov napotenih delavcev šteje celotna izplačana plača, ne le primerljiva plača. Nova evropska pravila bodo ta okvir še dodatno uskladila.

Pogoji za socialne prejemke

Dogovor pojasnjuje tudi okoliščine, v katerih lahko države omejijo dostop do socialnih prejemkov za ekonomsko neaktivne mobilne državljane EU. To je bil dolgo trn v peti državam, ki so se borile z zlorabami, in hkrati vir negotovosti za tiste, ki so se iz utemeljenih razlogov preselili v drugo državo, a tam niso takoj zaposleni.

Za Slovenijo to pomeni jasnejši okvir za tuje državljane, ki živijo v Sloveniji brez redne zaposlitve, in za Slovence, ki živijo v tujini v podobnih okoliščinah.

Med razlogi za selitev v tujino Slovenci najpogosteje navajajo finančne in ekonomske razloge, konkretne ponudbe za delo ter splošno boljše pogoje dela. Negotovost glede socialnih pravic je bil dodaten odvračilni dejavnik za tiste, ki bi sicer razmišljali o vrnitvi. Jasnejša pravila zmanjšujejo to negotovost v obe smeri.