Stanovanjski kredit od januarja dražji za 5.000 evrov, oslabitve bank kot v covidu

Slovenske banke so lani za slabe terjatve in kreditna tveganja odpisale 161 milijonov evrov. To je 127 odstotkov več kot leto prej in skoraj toliko kot v prvem covidnem letu 2020, ko je ta znesek dosegel 170 milijonov. Podatki iz statistične zbirke Banke Slovenije, ki zajemajo celoleten izkaz poslovnega izida, prinašajo sliko, ki jo mesečna poročila ne izpostavljajo. Po dveh letih minimalne obremenjenosti, ko so oslabitve znašale vsega 14 milijonov (2022) oziroma deset milijonov evrov (2023), so lani skokovito narastle.

Ko banke v enem letu podvojijo oslabitve, s tem sporočajo, da v portfelju vidijo višje tveganje. Za podjetnika, ki načrtuje investicijo, ali za gospodinjstvo, ki razmišlja o stanovanjskem kreditu, to pogosto pomeni strožje pogoje pri odobritvi.

Čiste obresti, glavni vir prihodkov bančnega sistema, so v 2025 padle na 1,41 milijarde evrov, kar je deset odstotkov manj kot v rekordnem 2024. Dobiček pred obdavčitvijo je za celoten sistem znašal 991 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov manj kot leto prej. V prvih dveh mesecih 2026 se padec poglablja in po podatkih Banke Slovenije znaša skoraj 30 odstotkov, glede na enako obdobje lani. Vzroki so nižji neobrestni prihodki in enkratno višji operativni stroški na začetku leta.

Stanovanjski krediti so februarja dosegli 9,33 milijarde evrov, kar je 9,3 odstotka več kot pred letom. Potrošniški rastejo 9,5 odstotka in znašajo 3,52 milijarde evrov. V petih letih so se stanovanjski krediti povečali za 2,5 milijarde evrov oziroma za 36 odstotkov.

Za vsakega, ki odplačuje kredit s spremenljivo obrestno mero, je neposredno merilo stroškov šestmesečni Euribor. Sredi aprila je znašal 2,45 odstotka. Od začetka leta je zrastel za 0,4 odstotne točke, čeprav je Evropska centralna banka ključno obrestno mero pustila pri dveh odstotkih. Razlog za razhajanje je iranska kriza, ki je od februarja dvignila pričakovanja glede inflacije in cen energije.

Po izračunih portala Lider.si je kredit v vrednosti 100.000 evrov na 20 let od januarja postal 5.000 evrov dražji. Mesečni obrok se je s 565 evrov zvišal na 590 evrov. Kdor se odloča med fiksno in spremenljivo obrestno mero, se srečuje z velikim razponom med bankami. Najboljšo fiksno obrestno mero za stanovanjski kredit ponuja Deželna banka Slovenije pri 3,10 odstotka, najdražjo NLB pri 3,60 odstotka. Pri kreditu 180.000 evrov na 20 let ta razlika pomeni skoraj 14.300 evrov.

Po podatkih Banke Slovenije so vloge gospodinjstev pri bankah konec februarja 2026 znašale 29,4 milijarde evrov. Po širši meri, ki jo je objavil Forbes Slovenija na podlagi letnega poročila Banke Slovenije, so vloge gospodinjstev pri vseh finančnih institucijah konec 2025 dosegle 32,8 milijarde evrov, kar je 2,2 milijarde več kot leto prej. Za primerjavo, v 2024 so se vloge zvišale za 1,2 milijarde evrov. Rast varčevanja se je torej skoraj podvojila.

Velika večina teh vlog je vpoglednih, torej praktično brezobrestnih. Banka sredstva posoja naprej po Euriborju s pribitkom, varčevalcu pa prinašajo blizu nič. Fiskalni svet je februarja opozoril, da tako pospešena rast vlog pomeni previdnost gospodinjstev. Kljub visokim plačam in socialnim transferjem raje varčujejo kot trošijo, ker je negotovost previsoka. Ekspanzivna fiskalna politika torej ni spodbudila potrošnje, ampak varčevanje.

Krediti nefinančnim družbam so februarja znašali 10,58 milijarde evrov, medletna rast 4,7 odstotka. Po dveh letih krčenja podjetja spet jemljejo posojila. A rast oslabitev za 127 odstotkov v letu 2025 opozarja, da banke v delu portfelja prepoznavajo rastoča tveganja. V praksi to lahko pomeni strožje zavarovanje, višje pribitke ali daljše postopke odobravanja.

Kapital bank je trden, 7,32 milijarde evrov oziroma 12,6 odstotka bilančne vsote, in sistem ni v nevarnosti. A za podjetnika, ki v prihodnjih mesecih načrtuje naložbo, je smer gibanja oslabitev enako zgovorna kot obrestna mera. Oslabitve se po zadnjih podatkih Banke Slovenije gibljejo v isti smeri kot v začetku leta 2020.