Obnova po ujmah brez gradbenega dovoljenja: kaj lahko lastniki storijo takoj

Po nedavnih neurjih in poplavah država pospešuje postopke za obnovo poškodovanih objektov. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je napovedalo posebne informacijske točke na upravnih enotah Kranj, Kamnik in Ptuj, kjer bodo prebivalci lahko dobili strokovno pomoč pri urejanju dokumentacije za sanacijo škode.

Ukrep prihaja v času, ko številni lastniki stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov in gospodarskih poslopij iščejo odgovore na vprašanje, ali za nujna sanacijska dela potrebujejo gradbeno dovoljenje. Po veljavni zakonodaji je odgovor v številnih primerih ne.

Gradbeni zakon omogoča izvedbo nujnih del za odpravo posledic naravnih nesreč brez pridobitve gradbenega dovoljenja, če je cilj vzpostavitev prejšnjega stanja objekta. Lastniki lahko poškodovan objekt obnovijo na podlagi prijave začetka gradnje, če se ne spreminjata njegova lega in namembnost. Določena so tudi manjša dovoljena odstopanja pri zunanjih merah objekta.

Gradnja se mora začeti najpozneje v enem letu po nastanku škode, investitor pa mora poškodovani objekt pred začetkom del ustrezno zavarovati. Za številne prebivalce prizadetih območij to pomeni bistveno hitrejši začetek sanacije, saj lahko preskočijo dolgotrajen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Nekateri posegi so administrativno še enostavnejši. Če gre za manjšo rekonstrukcijo, kot je denimo zamenjava ostrešja ali posameznih konstrukcijskih elementov, gradbeno dovoljenje ni potrebno. Lastnik mora pridobiti le strokovno mnenje pooblaščenega gradbenega strokovnjaka.

Še manj zahtevna so vzdrževalna dela. Mednje sodijo prenova fasade, zamenjava strešne kritine, obnova oken in vrat ter vgradnja ali menjava naprav za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Za takšna dela ni potrebno ne gradbeno dovoljenje ne prijava začetka gradnje.

Prav zaradi številnih različnih pravil država uvaja posebna svetovalna mesta na upravnih enotah. Na upravnih enotah Kranj, Kamnik in Ptuj bodo uslužbenci pomagali pri razlagi zakonodaje, pripravi vlog in usmerjanju prebivalcev skozi postopke obnove.

Po navedbah ministrstva bodo podobne usmeritve v prihodnje veljale tudi za druge upravne enote ob večjih naravnih nesrečah. Gre za poskus zmanjšanja administrativnih ovir, ki pogosto podaljšujejo obnovo in povečujejo stroške prizadetih gospodinjstev.

Poenostavljeni postopki lahko pomembno vplivajo na hitrost vračanja ljudi v njihove domove, hkrati pa zmanjšajo gospodarsko škodo na lokalni ravni. Za lastnike poškodovanih objektov je zato najpomembnejše, da pred začetkom del preverijo, v katero kategorijo posegov spada njihova sanacija. V številnih primerih bodo lahko z obnovo začeli bistveno hitreje, kot bi pričakovali po običajnih gradbenih postopkih.