Neurja med 9. in 11. junijem, ki so s točo, vetrom in nalivi zajela severni del Slovenije, so povzročila eno največjih agrarnih katastrof zadnjih let. Po oceni Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je poškodovana rastlinska pridelava na več kot 100.000 hektarjih kmetijskih zemljišč, kar je okoli četrtino vseh kmetijskih površin v obdelavi v državi. “Na marsikateri njivi ni več kaj pobrati, ni več kaj požeti,” je stanje ocenil predsednik zbornice Jože Podgoršek.
Škoda je geografsko skoncentrirana v dveh žariščih. Na Ptujskem je toča uničevala kmetijske pridelke od Pragerskega do Ormoža, torej celotno Ptujsko in Dravsko polje ter Haloze. Neurje je prizadelo praktično vse kulture, vinogradniki so na nekaterih izpostavljenih legah ostali brez listja, ponekod je uničilo do 80 odstotkov nasadov ali celo več.
Na območju Ptujskega zavoda je po trenutnih ocenah poškodovanih okrog 80.000 hektarjev, na območju zavoda Gorenjska pa verjetno več kot 15.000 hektarjev. Med tistimi, ki so utrpeli hudo škodo, je tudi Infrastrukturni center Ptuj pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije, ki upravlja osrednji slovenski center za semenarstvo. Toča je uničila velik del semenskega pridelka slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin.
Na seji odbora Državnega zbora za kmetijstvo so se zavzeli za hitro ukrepanje. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na seji povedal, da lahko občine ocene škode v aplikacijo Ajda vnašajo že od 16. junija. Aplikacija Ajda, ki jo upravlja Uprava RS za zaščito in reševanje, je namenjena ocenjevanju škode na kmetijskih pridelkih in na stvareh po naravnih nesrečah. Vzporedno je odbor podprl čim hitrejše izplačilo lanske škode zaradi suše in zaprosilo za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport zbira oceno škode v gospodarstvu iz neurij med 9. in 11. junijem. Vloge lahko oddajo oškodovanci iz 31 prizadetih občin, rok za posredovanje ocen je 15. julij 2026. Med prizadetimi občinami so Ptuj, Ormož, Ljutomer, Komenda, Kamnik, Cerklje na Gorenjskem, Slovenj Gradec, Dravograd in druge. Kot škoda v gospodarstvu se ne štejejo dejavnosti kmetijske proizvodnje, sektor ribištva in akvakulture ter predelava in trženje kmetijskih proizvodov. Za te kategorije teče ločen postopek prek aplikacije Ajda.
Preberite več:
Kmetijski minister Cigler Kralj je ob obisku Komende zagotovil hitro popravo škode ter napovedal srečanje s kmetijskim sektorjem v Luksemburgu, kjer bodo poskušali dobiti sredstva za kompenzacijo škode kmetovalcev. Po februarskem snegolomu in marčevskem vetrolomu je to že tretja letošnja večja vremenska ujma, ki je prizadela slovenske gozdove. Zavod za gozdove ocenjuje, da je poškodovanih do 50.000 kubičnih metrov drevja, najprizadetejše je območje med reko Savo in Klancem pri Komendi.
