Avgusta 2023 so poplave povzročile za 384 milijonov evrov škode slovenskemu gospodarstvu. Zavarovalnice so izplačale 130 milijonov. Razliko so nosila podjetja sama ali država. Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor iz junija 2025 zavarovalna vrzel v Sloveniji znaša 70 odstotkov pri poplavah in 80 odstotkov pri potresu. Danes na vzhodu države izjemna suša že povzroča škodo na pridelkih.
| SLOVENIJA: PODNEBNE ŠKODE IN ZAVAROVALNA VRZEL | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Vrednost | Vir |
| POPLAVE AVGUSTA 2023 | ||
| Skupna škoda v gospodarstvu | 384 mio EUR | Ministrstvo za gospodarstvo |
| Izplačila zavarovalnic | 130 mio EUR | AZN |
| Povračila države oškodovancem (do dec. 2024) | 104 mio EUR | Vlada RS |
| Število oškodovanih podjetij | 1.239 | Ministrstvo za gospodarstvo |
| NEURJA S TOČO 2024 | ||
| Škoda | 90 mio EUR | AZN |
| ZAVAROVALNA VRZEL (jun. 2025) | ||
| Vrzel pri poplavah | 70 % | AZN |
| Vrzel pri potresu | 80 % | AZN |
| Lider.si | Viri: AZN, Ministrstvo za gospodarstvo, Vlada RS | ||
Najnovejša raziskava SME EnterPRIZE, ki jo Generali izvaja skupaj s SDA Bocconi School of Management in jo je v ponedeljek predstavil v Bruslju, prvič vključuje Slovenijo. Avgustovske poplave in lanske 90-milijonske škode zaradi neurij s točo so to že pokazale. Ponedeljkova raziskava dodaja številke: evropska mala in srednje velika podjetja podnebna tveganja vse bolj prepoznavajo, toda večina ostaja nezavarovana.
Delež MSP, ki so sprejela trajnostne prakse, je od leta 2020 narasel na 41 odstotkov. Zavedanje o podnebnih tveganjih se je v enem letu povečalo s 50 na 55 odstotkov. Toda 59 odstotkov evropskih MSP ostaja brez zavarovanja pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. Tri četrtine nima zavarovanja za prekinitev poslovanja.
| PODNEBNA ZAŠČITNA VRZEL EVROPSKIH MSP, 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Delež MSP | Sprememba (1 leto) |
| Brez zavarovanja pred ekstremnimi vremenskimi pojavi | 59 % | — |
| Brez zavarovanja za prekinitev poslovanja | 74 % | — |
| Z zavarovanjem za škodo na premoženju | 41 % | +10 o.t. |
| Z zavarovanjem za prekinitev poslovanja | 26 % | +10 o.t. |
| Zavedanje o podnebnih tveganjih | 55 % | +5 o.t. |
| Trajnostne prakse sprejelo | 41 % | stabilno od 2020 |
| Trajnostnost kot konkurenčno prednost vidi | 68 % | — |
| Lider.si | Vir: Generali, SDA Bocconi — SME EnterPRIZE White Paper, maj 2026 | ||
Mala podjetja ob višjih cenah energije, surovin in dela režejo tam, kjer posledice niso takojšnje. Zavarovanje pred naravnimi nesrečami je med prvimi. Generali in SDA Bocconi v raziskavi ugotavljata, da podjetja, ki so trajnostne prakse že sprejela, poročajo o osem odstotkov boljših kreditnih pogojih in deset odstotkov boljših zavarovalnih pogojih.
Med sektorji so gradbeništvo, industrija in trgovina najbolj ozaveščeni. Storitveni sektor, ki v Sloveniji zaposluje največji delež delovne sile, v enem letu ni napredoval.
Slovenija, ki jo poplave, neurja in suše zadevajo z naraščajočo pogostostjo, v Bruslju prvič sedi za isto mizo kot Avstrija, Nemčija, Francija in Italija. Ekstremni vremenski pojavi so že pogostejši. Ob naslednjih poplavah ali suši bo večina slovenskih malih podjetij v enakem položaju kot avgusta 2023.
En odgovor
Takšnih vremenskih dogodkov bo na žalost vedno več.