Slovenija je obrambne izdatke v enem letu povečala za 532 milijonov evrov, na 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi tega povečanja bo letošnji primanjkljaj presegel tri odstotke, Evropska komisija pa postopka zaradi presežnega primanjkljaja kljub temu ni sprožila.
Za povečane obrambne izdatke velja nacionalna odstopna klavzula, ki državam dovoljuje, da jih glede na leto 2021 zvišajo za največ 1,5 odstotka BDP, ne da bi prekršile evropska proračunska pravila. Slovenija jo je aktivirala za obdobje od 2025 do 2028. Minister za finance Andrej Šircelj poudarja, da obrambni izdatki ostajajo zunaj triodstotne maastrichtske meje.
Letos naj bi obramba dosegla 2,2 odstotka BDP ali okoli 1,6 milijarde evrov, do leta 2030 pa tri odstotke. Brez tega povečanja bi primanjkljaj po lanskem proračunskem osnutku znašal okoli 2,4 odstotka namesto 2,8 odstotka, v dokumentih, posredovanih Komisiji aprila, pa je ocena narasla na 3,3 odstotka.
| OBRAMBNI IZDATKI SLOVENIJE 2023-2030 | ||
|---|---|---|
| Leto | Obrambni izdatki (mio EUR) | Delež BDP (%) |
| 2023 | 842 | 1,32 |
| 2024 | 906 | 1,34 |
| 2025 | 1.438 | 2,04 |
| 2026 | 1.600 | 2,20 |
| 2027 | – | 2,40 |
| 2028 | – | 2,60 |
| 2029 | – | 2,80 |
| 2030 | – | 3,00 |
| Lider.si | Vir: Nato, Ministrstvo za obrambo, Resolucija o dolgoročnem programu razvoja SV do 2040; vrednosti za obdobje 2026-2030 so načrtovane | ||
Klavzula je začasna, povečanje obrambnih izdatkov pa trajno. Po simulacijah Komisije bi polno povečanje do dovoljene ravni dvignilo primanjkljaj leta 2028 za 1,2 odstotne točke in javni dolg za 2,4 odstotne točke, po izteku klavzule pa bi terjalo dodatno prilagoditev v višini 0,4 odstotne točke. Proračunski dokumenti ne opredeljujejo, kako bo to zadolževanje nadomeščeno z drugimi viri.
Obramba ni edini razlog za poslabšanje, saj Fiskalni svet opozarja, da država tudi brez obrambnih izdatkov že presega srednjeročno fiskalno pot, h kateri se je zavezala. Ključni dejavnik je trajna sprememba plačnega sistema v javnem sektorju. Na to je svet vlado opozoril junija, o čemer smo poročali.
Novi minister rast odhodkov pripisuje prejšnji vladi. Prihodki letos rastejo za okoli sedem odstotkov, odhodki pa za dvanajst. Rebalans proračuna napoveduje za september, brez novih davkov, brez davka na nepremičnine in brez zniževanja pokojnin. Prostor za rez ostaja predvsem pri materialnih stroških in državnih investicijah, ki s petimi odstotki BDP presegajo povprečje Unije.
Dvig obrambnih izdatkov je posledica zavez do Nata in evropskega načrta za oborožitev. Javni dolg kljub primanjkljaju pada. S 66,4 odstotka BDP leta 2024 naj bi se letos znižal na 64,9 odstotka, kar je pod povprečjem Unije. Slovenija ohranja ugoden dostop do financiranja.
Nacionalna odstopna klavzula se izteče leta 2028. Trajno povečanje obrambnih izdatkov bo morala Slovenija po tem pokriti iz drugih virov, načrta za to pa proračunski dokumenti zaenkrat ne vsebujejo.
