Obramba vzame skoraj vsak deseti evro državnega proračuna

Ministrstvo za obrambo ima v predlogu rebalansa, o katerem bo Državni zbor razpravljal na izredni seji 1. oktobra, 1.712,5 milijona evrov od skupno 18.762,3 milijona odhodkov, kar je 9,13 odstotka državnega proračuna. Njegov finančni načrt je večji od načrta ministrstva za infrastrukturo in energetiko, ki ima 1.520,4 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj je po navedbah vlade načrtovan pri 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Kaj bo država za ta denar kupila, je razvidno iz načrta razvojnih programov, tretjega dela proračuna, ki ga je vlada skupaj s predlogom rebalansa poslala v Državni zbor. Izredno sejo je sklical kolegij predsednika Državnega zbora, po potrebi se bo nadaljevala 2. oktobra. Dokument prikazuje vsak projekt posebej, z datumom začetka in konca, deležem realizacije ter razporedom sredstev do leta 2029 in po njem. Večino nabav vodi Slovenska vojska pod šifro 1914. Pod šifro ministrstva za obrambo 1911 je v letošnjem letu 214,3 milijona evrov.

Najdražja posamična nabava je kopenski sistem zračne obrambe z 287,1 milijona evrov letos. Projekt teče od aprila 2022, realiziran je 21,5 odstotka in traja do konca leta 2031. Za artilerijo Slovenske vojske je predvidenih 85,8 milijona evrov pri realizaciji 34,3 odstotka, za pehotno oborožitev 43,7 milijona pri realizaciji 77,4 odstotka. Za situacijski center kibernetske obrambe je namenjenih 23,5 milijona evrov, za taktična tovorna vozila 21,4 milijona in za protioklepni raketni sistem SPIKE 10,1 milijona.

Proračunska politika obramba in zaščita v letu 2026 obsega 1.613,2 milijona evrov. Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske prevzame 615,2 milijona oziroma 38,1 odstotka, upravljanje in oskrba kadrov 487,9 milijona oziroma 30,2 odstotka, operativno delovanje vojske 190,5 milijona. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami prejme 124,6 milijona evrov, kar je 7,7 odstotka celote.

Za leto 2027 dokument predvideva 1.703,4 milijona evrov, za leto 2028 pa 2.004,3 milijona. Za leto 2029 predvideva 1.353,4 milijona evrov. Načrt razvojnih programov zajema projekte in ukrepe, ki so vanj že uvrščeni.

Bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil imajo letos predvidenih 15,4 milijona evrov, nato 95 milijonov v letu 2027, 200 milijonov v letu 2028, 230 milijonov v letu 2029 in še 250 milijonov po tem letu. Projekt teče od marca 2023 in je realiziran 1,9 odstotka.

Kopenski sistem zračne obrambe je po štirih letih pri 21,5 odstotka realizacije, taktična tovorna vozila po šestih letih pri 12,1 odstotka, upravljanje s kadri vojske pri 16,6 odstotka. Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci po seji vlade 10. septembra povedal, da je bilo v zadnjih štirih letih za naložbe v obrambo porabljenih nekaj več kot 40 odstotkov načrtovanih sredstev in da sta bila od 25 ciljev prejšnje vlade uresničena dva.

Na vrhu v Haagu junija 2025 so se članice zavezništva zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo in varnost namenjale pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Od tega je 3,5 odstotka predvidenih za temeljne obrambne izdatke in 1,5 odstotka za z obrambo povezane naložbe. Generalni sekretar Mark Rutte je v pismu v začetku maja opozoril, da Slovenija lani cilja dveh odstotkov ni dosegla, ker je vanj vključila projekte, ki tja ne sodijo. Vlada ob sprejetju rebalansa za letos navaja 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda.

Načrt razvojnih programov v podprogramu infrastrukture in opremljenosti vojske po letu 2029 izkazuje še 1.663,0 milijona evrov, v celotni politiki obrambe in zaščite pa 2.665,8 milijona evrov.