Proizvajalci medu morajo od danes na kozarcu navesti delež medu iz vsake države porekla, razvrščen po količini od največjega do najmanjšega. Kupec lahko na etiketi prebere, kolikšen del vsebine je domač in kolikšen uvožen.
Doslej je bila dovoljena zgolj splošna navedba “mešanica medu iz držav EU in držav zunaj EU”, ki o dejanskem poreklu ni povedala ničesar. Po novem bo na kozarcu pisalo, da vsebuje denimo 70 odstotkov medu iz Slovenije, 20 odstotkov iz Madžarske in 10 odstotkov iz Kitajske.
Posamezna država lahko dovoli izjemo, po kateri se označijo le štiri države z največjimi deleži, če te skupaj presegajo polovico mešanice. Ista pravila od danes veljajo za sadne džeme, želeje, marmelade in sladkane kostanjeve kaše, prenesti pa bi jih morale članice do 14. decembra lani.
Sestavljena živila zunaj teh skupin ostajajo pri splošnih oznakah porekla. Mesni izdelki, siri iz mešanega mleka in sadni jogurti izvora posameznih sestavin ne navajajo. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije predlaga, da bi označevanje po vzoru medu razširili tudi nanje.
Pobudo, ki se ji je pridružila Čebelarska zveza Slovenije, je predsednik zbornice Jože Podgoršek 22. maja v Ljubljani predal evropski poslanki Romani Tomc.
