Od Darsa do Petrola, skoraj 17 milijard državnega premoženja pod eno upravo

Skoraj 17 milijard evrov državnega premoženja, od v celoti državnega Darsa do dobre tretjine Petrola, bi po predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu prešlo v last in upravljanje ene same družbe, katere nadzorni svet bi v večini imenovala vlada. Ministrstvo za finance je uvodno vrednost sklada ocenilo na 16,8 milijarde evrov, finančni minister Andrej Šircelj pa je v Odmevih na Televiziji Slovenija napovedal, da predlog po končanem medresorskem usklajevanju odhaja v javno obravnavo.

Sklad bi vodila uprava s predsednikom in dvema članoma, imenoval bi jih nadzorni svet z devetimi člani. Pet nadzornikov bi imenovala vlada, štiri pa državni zbor, tri od teh na predlog poslanskih skupin in enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Prve nadzornike bi imenovali najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi zakona, ob njihovem imenovanju pa bi prenehal mandat sedanjega nadzornega sveta in uprave Slovenskega državnega holdinga. Začasno upravo bi v 15 dneh imenovala vlada.

Danes je lastnik večine naložb neposredno država, holding pa jih pretežno le upravlja. Predlog bi holding preoblikoval v Nacionalni demografski sklad in nanj prenesel večino naložb v neposredni lasti države, k njemu pa pripojil Kapitalsko družbo in Družbo za svetovanje in upravljanje. Sklad bi prevzel tudi 34,5-odstotni delež pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter 15,2-odstotni delež zavoda za zdravstveno zavarovanje v Vzajemni.

Knjigovodska vrednost naložb v upravljanju holdinga je konec leta 2025 znašala nekaj več kot 14 milijard evrov. Preostale državne naložbe so vredne malo več kot dve milijardi evrov, naložbi pokojninskega in zdravstvenega zavoda pa sta vredni nekaj več kot 630 milijonov evrov. Sklad bi 30. dan po uveljavitvi zakona prejel še 176,8 milijona evrov iz naslova preteklih privatizacij.

Kaj bo mogoče prodati, bi določala strategija upravljanja, ki jo na predlog vlade sprejme državni zbor z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. Strateške naložbe bi ostale pod državnim nadzorom z najmanj 50 odstotki in eno delnico, s portfeljskimi bi sklad prosto razpolagal.

Prenos ne bi spremenil velikosti državnih deležev. V nekaterih največjih družbah ima država večino in jih obvladuje, v Novi Ljubljanski banki, Petrolu in Krki pa ostaja manjšinska lastnica ob zasebnih delničarjih.

Sklad bi vsako leto do 31. januarja v pokojninsko blagajno vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb. Dodatnih 10 odstotkov dividend bi namenil politiki skrbi za starejše in enak delež ukrepom družinske politike, preostanek pa trajni akumulaciji premoženja.

Namen sklada je po pojasnilih ministrstva za finance dolgoročno vzdržno in pregledno upravljanje državnega premoženja, njegovi donosi pa bi bili namenjeni pokojninskemu sistemu. Šircelj je v Odmevih na Televiziji Slovenija ocenil, da današnja razpršenost upravljanja prinaša manjšo preglednost, manjši nadzor in nižje donose, sklad pa bi po njegovih besedah vodili visoko profesionalni strokovnjaki, izbrani na podlagi javnih razpisov. Ustanovitev sklada predvideva koalicijska pogodba.

Ekonomist Bogomir Kovač je za Radio Slovenija ocenil, da predlog pomeni absolutno koncentracijo upravljanja državnega premoženja v enem centru in z njo kopičenje politične moči v obstoječi oblasti, to pa je za državo po njegovi oceni škodljivo. Iz predloga po njegovih besedah ni jasno, kako naj bi sprememba izboljšala upravljanje ali prinesla več denarja za pokojnine, hitenje pri tako velikem posegu pa je označil za improvizacijo.

Podoben predlog v državnem zboru leta 2021 ni bil sprejet. Zakon o Slovenskem državnem holdingu za nadzornike danes zahteva, da v zadnjih šestih mesecih niso opravljali funkcije v politični stranki, na katero so bili izvoljeni ali imenovani. Holding je lansko leto sklenil z najvišjim čistim dobičkom v svoji zgodovini, donosnost kapitala družb v njegovem upravljanju pa je z 8,9 odstotka presegla načrtovanih 7,1 odstotka.

Do morebitne uveljavitve zakona ostaja v veljavi obstoječa ureditev, po kateri je lastnik naložb država, upravljavec pa Slovenski državni holding. Njegov predsednik uprave Žiga Debeljak bo funkcijo sporazumno zapustil 30. septembra, rok za prijave na razpis za njegovega naslednika je 31. julij.