Da bi vlada prihodnje leto, kot predvideva predlog sprememb proračuna, znižala transferje posameznikom in gospodinjstvom za približno 330 milijonov evrov, bi moralo brez otroškega dodatka ostati okoli 60 tisoč od več kot 300 tisoč prejemnikov, je za Lider.si ocenil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun. Ministrstvo za finance po njegovih besedah Fiskalnemu svetu tudi po oddaji ocene proračunskih dokumentov ni pojasnilo, na katerih predpostavkah temelji to znižanje. Vlada v obrazložitvi proračuna celo navaja, da se bodo transferji uskladili z letošnjo inflacijo, ki bo po napovedi UMAR znašala 3,7 odstotka.
Vrnitev stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 22 na 19 odstotkov bi po Kračunovi oceni prihodke od tega davka leta 2029 glede na prihodke, predvidene za leto 2028, znižala za okoli 200 do 250 milijonov evrov. Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi po oceni Fiskalnega sveta primanjkljaj najbolj povečal z razvojno kapico za dohodke nad 7.500 evrov bruto in s polno pokojnino ob nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, vsak ukrep za okoli 260 milijonov evrov na leto.
V oceni navajate, da bi se moralo pri petih transferjih, ki skupaj pomenijo več kot dve tretjini transferjev posameznikom in gospodinjstvom, število upravičencev zmanjšati za petino do tretjino. Koliko upravičencev bi to pomenilo v absolutnem številu in pri katerem transferju bi bilo zmanjšanje največje?
Skupni učinek je mogoče opredeliti zgolj približno, saj se lahko prejemniki posameznih transferjev (starševska nadomestila, otroški dodatek, osebna asistenca, denarna socialna pomoč in denarno nadomestilo) prekrivajo.
Za realizacijo načrtovanega zmanjšanja transferjev v predlogu sprememb proračuna za leto 2027 bi se moralo število vseh danih transferjev zmanjšati za 80 do 90 tisoč (prejemnikov vseh navedenih transferjev je več kot 400 tisoč). Glede na število prejemnikov in predvideno znižanje obsega transferjev bi se moralo v absolutnem številu najbolj, za okoli 60 tisoč, zmanjšati število prejemnikov otroškega dodatka, katerih število sicer presega 300 tisoč.
Ali je Fiskalni svet po oddaji ocene od Ministrstva za finance prejel dodatna pojasnila o predpostavkah, na katerih temeljita načrtovano znižanje transferjev in znižanje stroškov dela? Kaj bi morala vsebovati predstavitev ukrepov, da bi jo lahko ocenili kot verodostojno?
Fiskalni svet v predloženih proračunskih dokumentih ni našel razlage za načrtovano znižanje transferjev in stroškov dela. Proračunski dokumenti celo navajajo, da naj bi se plačna reforma izvajala skladno z zakonodajo, kadrovski načrti pa naj bi ostali na letošnji ravni. Poleg tega je v obrazložitvi proračuna navedeno, da naj bi se višina transferjev prihodnje leto uskladila z letošnjo inflacijo, ki bo po napovedi UMAR znašala 3,7 odstotka. Fiskalni svet tudi po oddaji ocene proračunskih dokumentov od Ministrstva za finance ni prejel pojasnil glede predpostavk, na katerih temeljita znižanje transferjev in stroškov dela.
Da bi ukrepe ocenili kot verodostojne in jih skladno z mednarodno uveljavljeno prakso tudi vključili v svoje projekcije, bi morali biti predstavljeni javno in hkrati dovolj natančno, da bi bila mogoča neodvisna ocena njihovih učinkov.
Proračunski dokumenti predvidevajo, da se prihodki iz zvišane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v letih 2027 in 2028 ne bodo več odvajali v Sklad za obnovo Slovenije. Ali dokumenti predvidevajo zvišano stopnjo tudi po letu 2028? Kako bi vrnitev na prejšnjo stopnjo vplivala na primanjkljaj?
Ker se prihodki, ki izhajajo iz povišane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, glede na proračunske dokumente ne bodo več odvajali v Sklad za obnovo Slovenije, bo to primanjkljaj v prihodnjih dveh letih zmanjševalo za vsaj 150 milijonov evrov na leto.
Proračunski dokumenti zajemajo le leti 2027 in 2028, zato predvidenih ukrepov po letu 2028 ne nakazujejo. Zvišana stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je sicer skupaj z davkom na bilančno vsoto bank ter s čistim in bilančnim dobičkom SDH v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev določena kot začasni namenski vir Sklada za obnovo Slovenije do vključno leta 2028.
Vrnitev z začasno zvišane stopnje 22 odstotkov na prejšnjo stopnjo 19 odstotkov bi prihodke iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2029 glede na celotne predvidene prihodke državnega proračuna iz tega naslova za leto 2028 zmanjšala za okoli 200 do 250 milijonov evrov.
Kakšne bi bile po vaši oceni posledice za izvrševanje proračuna v letu 2027, če bi Državni zbor sprejel oba proračuna brez zakonov, potrebnih za njuno izvedbo?
Verjetno bi v prvi fazi sledilo prerazporejanje znotraj proračunskih postavk in med njimi, potencialno pa tudi krčenje postavk, pri katerih poraba ni zakonsko predpisana, na primer za investicije in subvencije. Če to ne bi zadoščalo za kritje zakonsko predpisanih obveznosti, bi moral slediti rebalans proračuna.
Kako bi morebitna uvedba postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem vplivala na stroške zadolževanja države ter posredno na pogoje financiranja podjetij in gospodinjstev?
Stroški zadolževanja države in zasebnega sektorja niso neposredno odvisni od uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Tako ni nujno, da do tržnega odziva sploh pride, tudi če je postopek uveden. To še posebej velja, če država pripravi verodostojen načrt prilagoditve, ki ga tudi izvaja.
Do povečanja stroškov zadolževanja bi prišlo zlasti, če bi mednarodni finančni trgi in bonitetne agencije ocenili, da se Slovenija pomembneje oddaljuje od vzdržnega položaja javnih financ, in bi zato narasla premija za tveganje.
Kateri ukrepi iz predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi največ prispevali k ocenjenemu kratkoročnemu povečanju primanjkljaja za okoli 1,2 milijarde evrov?
Po oceni Fiskalnega sveta iz septembrske analize javnofinančnih učinkov tega zakona bi k povečanju primanjkljaja največ prispevali uvedba razvojne kapice za dohodke nad 7.500 evrov bruto in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti po izpolnitvi pogojev za upokojitev, vsak ukrep po približno 260 milijonov evrov na leto.
V oceni opozarjate, da je posplošeno omejevanje cen oblika regresivnega subvencioniranja prebivalstva. Katere ciljno usmerjene ukrepe za gospodinjstva in mala podjetja bi priporočili namesto njega?
Splošno omejevanje cen energentov je najenostavnejši, a tudi drag javnofinančni instrument. Z njim v absolutnem znesku največ pridobivajo višji dohodkovni razredi, pridobivajo pa tudi tuji rezidenti, ki kupujejo gorivo v Sloveniji.
Mednarodne institucije zato in tudi z namenom spreminjanja potrošnih navad glede porabe goriv poudarjajo pomen usmerjenih ukrepov in časovno omejenih transferjev najbolj ranljivim skupinam potrošnikov. Hkrati priporočajo tudi ukrepe, ki večajo energetsko učinkovitost in širijo nabor razpoložljivih virov energentov.
To je še posebej pomembno, če so cenovni šoki strukturne oziroma trajne narave. V tem primeru namreč trajno omejevanje cen zaradi visokih javnofinančnih stroškov ni smiselno.
