Vremenske ujme so med letoma 1980 in 2025 Sloveniji povzročile za 9.541 evrov škode na prebivalca, največ v Evropski uniji, zavarovani pa so bili le trije odstotki te škode. Tako kažejo podatki, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje (EEA).
Na drugem mestu je Španija s 3.316 evri na prebivalca, na tretjem pa Luksemburg s 3.061 evri. EEA škodo na prebivalca izračuna tako, da vsoto škod med letoma 1980 in 2025 deli s povprečnim številom prebivalcev v tem obdobju. Vrednosti so v cenah iz leta 2025. Slovenija je prva tudi po škodi na kvadratni kilometer z 948.999 evri.
Skupna škoda je v Sloveniji v tem obdobju dosegla 19,239 milijarde evrov, od tega je bilo zavarovanih 572 milijonov evrov. Brez zavarovanja je po izračunu Lider.si ostalo 18,7 milijarde evrov oziroma 97 odstotkov vse škode.
| Škoda zaradi vremenskih ujm v EU 1980-2025 | |||
| Izbrane države — razvrščene po škodi na prebivalca | |||
| Država | Na prebivalca (EUR) | Skupaj (mio EUR) | Zavarovano (%) |
| Slovenija | 9.541 | 19.239 | 3 |
| Španija | 3.316 | 141.913 | 11 |
| Luksemburg | 3.061 | 1.461 | 62 |
| Italija | 2.805 | 162.765 | 4 |
| Avstrija | 2.576 | 21.122 | 18 |
| Nemčija | 2.415 | 195.969 | 31 |
| Danska | 1.755 | 9.537 | 61 |
| Madžarska | 1.319 | 13.380 | 5 |
| Hrvaška | 1.159 | 5.065 | 2 |
| EU-27 skupaj | / | 919.402 | 19,1 |
| Lider.si | Vir: EEA, cene 2025; delež za EU-27 izračun Lider.si | |||
Avgusta 2023 so poplave prizadele 183 od 212 slovenskih občin. Po oceni vlade iz jeseni 2023 so neposredna škoda in posledice za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znašale 9,9 milijarde evrov. Zavarovalnice so za ta dogodek po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) izplačale nekaj več kot 150 milijonov evrov, največ doslej za posamezen dogodek v Sloveniji. Prejšnji rekord je bil 85 milijonov evrov za točo avgusta 2008. Izplačila zavarovalnic so po izračunu Lider.si, ki upošteva 150 milijonov evrov, dosegla okoli 1,5 odstotka vladne ocene.
V celotni EU je bilo po podatkih EEA zavarovanih 175,6 milijarde od 919,4 milijarde evrov škode, kar je po izračunu Lider.si 19,1 odstotka. Najvišji delež zavarovane škode imata Luksemburg s 62 odstotki in Danska s 61 odstotki. Delež zavarovane škode je v Avstriji znašal 18 odstotkov, v Italiji štiri odstotke, na Hrvaškem pa dva odstotka.
Poplave so po izračunih EEA povzročile 44 odstotkov vse škode v EU, zavarovanih pa je bilo le 15 odstotkov škode zaradi poplav. Pri viharjih in toči je bilo zavarovanih več kot 35 odstotkov škode, pri suši, vročinskih valovih, požarih in pozebi pa manj kot deset odstotkov.
Skupina Triglav je v prvih devetih mesecih letos zabeležila 12 naravnih množičnih škodnih dogodkov v ocenjeni bruto vrednosti 40,8 milijona evrov, lani v enakem obdobju pa 26,5 milijona evrov. V Zavarovalni skupini Sava so imele naravne nesreče v Sloveniji in na Hrvaškem v prvem polletju za 10,5 milijona evrov večji vpliv na zavarovalni rezultat kot leto prej.
Preberite več:
AZN je julija 2024 zavarovalno vrzel pri poplavah ocenila na okoli 70 odstotkov in zapisala, da se kaže tako v nezavarovanem premoženju kot v prenizkih zavarovalnih vsotah. EEA opozarja, da podatki temeljijo na zbirki zasebne družbe RiskLayer, da se ocene škode za nazaj spreminjajo, ko pridejo nove informacije, in da primerljive nacionalne evidence škode v vseh članicah še ne obstajajo. Po izračunih EEA je pet odstotkov dogodkov z največjo škodo povzročilo 63 odstotkov vse škode v EU.
Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, podjetjem po programih odprave posledic škode krije do 45 odstotkov škode, če ta ni bila zavarovana, in do 60 odstotkov, če je bila. Država je do 23. oktobra 2026 za pomoč po poplavah in plazovih iz proračuna izplačala 1.671,12 milijona evrov, kažejo podatki Službe za obnovo po poplavah in plazovih.













