Slovenija je v zadnjih letih naredila opazen napredek pri digitalizaciji javne uprave, vendar ostajajo številna področja, kjer potencial digitalne preobrazbe še ni v celoti izkoriščen. Tako ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v novem pregledu Digital Government Scan of Slovenia.
Poročilo predstavlja poglobljeno analizo napredka po priporočilih, ki jih je OECD Sloveniji podal že leta 2021. Ocena je na več področjih pozitivna, hkrati pa izpostavlja vrsto izzivov, ki bodo odločali o tem, kako učinkovita bo javna uprava v prihodnjih letih.
OECD med največje dosežke Slovenije uvršča razvoj digitalne identitete, krepitev kibernetske varnosti in vzpostavljanje skupnih digitalnih rešitev za javni sektor. Po oceni organizacije ima država vzpostavljene ključne gradnike digitalne države, kar vključuje tudi razvoj državnega oblaka, širjenje digitalnih storitev in izboljšano izmenjavo podatkov med institucijami.
Pomemben napredek OECD zaznava tudi pri sistemu Pladenj, ki omogoča izmenjavo podatkov med državnimi organi, ter pri širjenju vpogleda posameznikov v lastne osebne podatke. Največ prostora za izboljšave OECD vidi prav pri upravljanju podatkov. Poročilo opozarja, da bi morala Slovenija jasneje določiti odgovornosti za upravljanje podatkov med institucijami ter bistveno bolje izkoriščati podatke pri oblikovanju javnih politik in storitev.
Gre za področje, ki postaja vse pomembnejše tudi z vidika umetne inteligence. OECD ugotavlja, da je Slovenija naredila pomembne korake pri uvajanju umetne inteligence v javni upravi, vendar bo za doseganje zastavljenih ciljev potrebna bolj dosledna izvedba.
Posebej zanimive so ugotovitve na področju digitalnih javnih storitev. OECD ocenjuje, da Slovenija potrebuje bolj enoten pregled nad storitvami države, jasnejšo večkanalno strategijo in več vključevanja uporabnikov pri načrtovanju storitev. Organizacija med priporočili izpostavlja tudi širšo uporabo načela “samo enkrat”, po katerem državljanom in podjetjem istih podatkov ne bi bilo treba večkrat posredovati različnim državnim organom.
Prav zmanjševanje administrativnih bremen je eno ključnih področij, kjer lahko digitalizacija neposredno vpliva na konkurenčnost gospodarstva.
Poročilo OECD kaže, da digitalna preobrazba javne uprave ni več predvsem tehnološko vprašanje. Ključni izzivi postajajo organizacija države, upravljanje podatkov, usposobljenost zaposlenih in sposobnost institucij, da podatke uporabljajo za hitrejše in učinkovitejše odločanje.
Za podjetja je to pomembno predvsem zato, ker učinkovita digitalna država pomeni manj administracije, hitrejše postopke in nižje stroške poslovanja.
Preberite več:
OECD ocenjuje, da ima Slovenija vzpostavljene dobre temelje za nadaljnji razvoj, vendar bo uspeh digitalne preobrazbe v prihodnjih letih odvisen predvsem od tega, kako učinkovito bo država povezala obstoječe sisteme in podatke v uporabnikom prijazne storitve.
