Slovenija padla na 49. mesto lestvice konkurenčnosti: problem ni rast, ampak poslovno okolje

Na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti IMD je Slovenija zdrsnila na 49. mesto. Novica prihaja v času, ko gospodarstvo še vedno raste, brezposelnost ostaja nizka, podjetja pa ustvarjajo solidne izvozne rezultate. Prav zato je padec na lestvici zanimiv predvsem zaradi vprašanja, kaj pravzaprav meri konkurenčnost in zakaj Slovenija zaostaja za državami, s katerimi se želi primerjati.

Lestvica švicarskega inštituta IMD ne ocenjuje le gospodarske rasti. Upošteva tudi učinkovitost države, poslovno okolje, privlačnost za investicije, infrastrukturo in sposobnost podjetij, da ustvarjajo višjo dodano vrednost.

Slovenija letos po napovedih UMAR ostaja v območju zmerne gospodarske rasti. Zaposlenost je visoka, podjetja ostajajo izvozno usmerjena, država pa se po številnih socialnih kazalnikih uvršča nad evropsko povprečje. Toda konkurenčnost meri nekaj drugega. Vprašanje ni zgolj, koliko gospodarstvo raste danes, temveč kako hitro lahko podjetja investirajo, zaposlujejo, širijo proizvodnjo in razvijajo nove dejavnosti. Prav na teh področjih Slovenija že vrsto let opozarja na podobne težave.

Podjetja med največjimi ovirami redno izpostavljajo dolgotrajne postopke, administrativne obremenitve, visoko obdavčitev dela, pomanjkanje kadrov in počasno umeščanje investicij v prostor. Največje opozorilo letošnje lestvice ni samo slovenski padec, ampak dejstvo, da številne primerljive države napredujejo hitreje.

Baltske države, Češka in nekatere azijske ekonomije so v zadnjih letih pospešeno izboljševale pogoje za poslovanje, privabljale investicije in vlagale v digitalizacijo javne uprave. Rezultat je, da se razlika med Slovenijo in državami, ki so bile pred desetletjem pogosto za njo, postopno zmanjšuje ali celo obrača v nasprotno smer.

Med ključnimi vprašanji slovenskega gospodarstva ostaja produktivnost. Plače v zadnjih letih rastejo, kar krepi kupno moč prebivalstva in spodbuja domačo porabo. Toda dolgoročno morajo rast plač spremljati tudi višja produktivnost, večja avtomatizacija in višja dodana vrednost podjetij.

Prav tu se skriva eden od največjih izzivov slovenskega gospodarstva. Številna podjetja poročajo, da jih pri nadaljnji rasti ne omejuje več pomanjkanje naročil, temveč pomanjkanje delovne sile in počasni postopki pri širitvi dejavnosti.

Lestvica prihaja v času, ko je mandat nastopila nova gospodarska ekipa vlade. Za ministre, ki prevzemajo finance, gospodarstvo, energetiko in kohezijo, predstavlja rezultat predvsem opozorilo, da konkurenčnosti ni mogoče izboljšati zgolj z gospodarsko rastjo. Podjetja pričakujejo hitrejše postopke, manj administrativnih ovir, bolj predvidljivo davčno okolje in hitrejše umeščanje investicij v prostor. Prav na teh področjih Slovenija že več let izgublja korak z najbolj uspešnimi državami.