Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je danes v Ljubljani predstavila najnovejši ekonomski pregled za Slovenijo. Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot odporno ob zaporednih zunanjih šokih, vključno s konfliktom na Bližnjem vzhodu in rusko agresijo na Ukrajino. Za ohranjanje rasti bo po oceni OECD potrebno okrepiti javne finance, spodbuditi naložbe, povečati odpornost na zunanje trgovinske šoke in izkoristiti priložnosti umetne inteligence.
Namestnica direktorja sektorja za ekonomske preglede posameznih držav Isabell Koske je povedala, da je Slovenija od leta 2022 dosegla višjo rast kot povprečje OECD in evrskega območja, brezposelnost pa ostaja blizu zgodovinskih minimumov. Poročilo je skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za finance Petrom Papežem predstavila v Centru Rog v Ljubljani.
OECD je priporočila strnila v štiri ključna področja. Prvo je javnofinančna konsolidacija. Primanjkljaj se bo po napovedih letos približal referenčni vrednosti 3 odstotkov BDP, v prihodnjih letih pa jo bo presegel. Demografski pritiski, zlasti pokojninski sistem, zahtevajo dodatne strukturne reforme kljub pozitivnim vidikom nedavno sprejete pokojninske reforme.
Drugo področje so davki. OECD ponavlja dolgoletno priporočilo: zmanjšati visoko obremenitev dela in na drugi strani povečati davke na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja gospodarske rasti. Trajno višji obrambni izdatki zahtevajo prerazporeditev javne porabe, nadaljnje pokojninske in davčne reforme, kot je znižanje visoke davčne obremenitve dela, pa so nujne za podporo rasti.
Tretje področje je umetna inteligenca. OECD ugotavlja, da je njena uporaba v Sloveniji razmeroma ugodna, a skoncentrirana na večja in bolj napredna podjetja v posameznih panogah, zlasti v avtomobilski industriji. Širitev na preostale dele gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke na produktivnost in dolgoročno rast.
Četrto področje je kapitalski trg. Visoki prihranki gospodinjstev so usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v produktivnejše naložbe ter k razvoju individualnega pokojninskega varčevanja.
BDP bo po napovedih OECD zrastel za 1,9 odstotka v letu 2026 in 2,2 odstotka v letu 2027 glede na 1,1 odstotka v letu 2025. Inflacija bo narasla s 2,5 odstotka v letu 2025 na 3,3 odstotka v letu 2026, preden bo v letu 2027 upadla na 2,6 odstotka. Napovedi OECD so tako nekoliko bolj optimistične od junijske napovedi Banke Slovenije, ki za letošnje leto napoveduje 3,6-odstotno inflacijo.
