Padec nafte za 3,5 odstotka borzam ni pomagal, obveznice tonejo naprej

Ameriška nafta WTI se je v torek pocenila za 3,5 odstotka na 89,38 dolarja za sod, novembrska pogodba za brent pa za 2,6 odstotka na 102,59 dolarja, poroča Bloomberg. Donosnost tridesetletne ameriške državne obveznice je isti dan presegla 5,61 odstotka in dosegla najvišjo raven od junija 2002, indeksa S&P 500 in STOXX 600 pa sta izgubila manj kot 0,2 odstotka.

Donosnost desetletne obveznice je po podatkih banke Saxo dan končala pri 5,259 odstotka, kar je bila osmič ta mesec najvišja zaključna raven v 19 letih. Evro je padel na 1,1312 dolarja, najnižjo raven po maju 2025, kar Saxo pripisuje dolarju, ki ga je okrepila rast ameriških donosnosti. Banka kot vzroke za rast dolgoročnih donosnosti navaja strah pred inflacijo, obsežne izdaje podjetniških obveznic in skrbi zaradi javnega dolga ZDA.

Predsednik newyorške zvezne rezervne banke John Williams je v torek v govoru na univerzi v Buffalu 3,7-odstotno inflacijo označil za nedvomno previsoko. Kot tri vzroke, zaradi katerih se je inflacija v letu in pol zvišala za okoli odstotno točko, je navedel carine, dražjo energijo in surovine zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu in drugod ter močno povpraševanje po blagu in storitvah, povezanih z naložbami v umetno inteligenco. Carine po njegovih besedah cen blaga ne dvigujejo več. „Po ukrepu, ki smo ga sprejeli na septembrski seji, ni potrebe po naglici in imamo čas, da zberemo več informacij,” je dejal. Če se bo gospodarstvo razvijalo v skladu z njegovo napovedjo, bi bil proti koncu leta lahko primeren še en dvig obrestne mere, je dodal. Donosnost dvoletne obveznice je po oceni Saxa zaradi njegovih besed padla za okoli pet bazičnih točk in ob najnižji dnevni ravni znašala 4,88 odstotka.

Agencija Reuters je pred torkovim trgovanjem objavila podrobnosti prospekta družbe Anthropic za vstop na borzo, po katerih družba pričakuje vrednotenje do dveh bilijonov dolarjev in ima v prihodnjih letih za 518 milijard dolarjev obveznosti za infrastrukturo. Reuters poroča, da so se po objavi podražile polprevodniške delnice. Delnice nizozemske družbe ASML so na amsterdamski borzi pridobile 4,18 odstotka, delnice nemškega Infineona na frankfurtski 4,8 odstotka, delnice ameriške družbe Applied Materials na Nasdaqu pa 5,19 odstotka. „Prve razpoke so vidne, vendar zgodba še zdaleč ni zlomljena,” je o umetni inteligenci za agencijo dpa-AFX dejal Andreas Lipkow, glavni tržni analitik pri družbi CMC Markets. Maximilian Wienke, tržni analitik investicijske platforme eToro, je za isto agencijo dejal, da bodo rezultati družbe Micron, ki jih bo objavila danes po zaprtju ameriških borz, naslednji veliki test za zgodbo o umetni inteligenci.

Williams je po govoru novinarjem dejal, da rast dolgoročnih donosnosti ne kaže, da bi vlagatelji začeli pričakovati višjo inflacijo, poroča Reuters. Višje donosnosti po njegovih besedah nekoliko zaostrujejo finančne razmere. „Obrestni trg je bil septembra pravo razsulo, izgube pa se lahko nadaljujejo,” je za Bloomberg povedal Prashant Newnaha, strateg pri banki TD Securities. „Dokler na Bližnjem vzhodu ni rešitve, obstaja tveganje nadaljnjega zmanjševanja izpostavljenosti obveznicam, ki bi se lahko razširilo tudi na delnice.”

Dow Jones je izgubil 0,26 odstotka na 51.349,92 točke, S&P 500 0,17 odstotka na 7.670,84 točke, Nasdaq 100 pa je pridobil 0,21 odstotka na 30.339,33 točke, poroča agencija dpa-AFX. Vseevropski STOXX 600 je izgubil 0,1 odstotka na 638,08 točke, od začetka septembra pa po podatkih Saxa okoli 1,9 odstotka. Frankfurtski DAX je pridobil 0,10 odstotka na 25.399,21 točke. Evropski energetski sektor je po poročanju Reutersa izgubil 1,4 odstotka, delnice družbe TotalEnergies pa so na pariški borzi izgubile 2,38 odstotka.

Novembrska pogodba za brent danes poteče. Decembrska, s katero se trguje največ, je v torek izgubila 1,7 odstotka na 96,16 dolarja, poroča Bloomberg. Razlika med pogodbama za dobavo v zaporednih mesecih je znašala 6,43 dolarja, kaže izračun Lider.si iz zaključnih cen. Ključni kazalniki fizičnega trga so po oceni Bloomberga septembra odražali veliko povpraševanje po takojšnji dobavi, stroški ladijskega prevoza pa so močno zrasli.

Bloomberg padec cene pripisuje Savdski Arabiji, ki je po napadih z droni obnovila okoli polovico zmogljivosti naftovoda Vzhod-Zahod, po katerem surova nafta obide Hormuško ožino. Družba BOK Financial je v torkovem poročilu zapisala, da se je pretok po naftovodu hitreje od pričakovanj povečal na skoraj 3,5 milijona sodov na dan. Analitiki banke JPMorgan pod vodstvom Natashe Kaneve so v poročilu, ki ga navaja Bloomberg, ocenili, da je izvoz surove nafte z Bližnjega vzhoda dosegel 17,5 milijona sodov na dan oziroma 98 odstotkov predvojne ravni. Skozi Hormuško ožino je po podatkih družbe Kpler, ki jih navaja televizija CNBC, v zadnjih sedmih dneh v povprečju teklo 13,2 milijona sodov na dan, kar je 77 odstotkov od 17 milijonov sodov pred vojno.

„Večji pretoki skozi Hormuško ožino in ponovni zagon savdskega naftovoda Vzhod-Zahod prinašajo trgu nekaj olajšanja pri oskrbi,” je za Bloomberg povedala Rebecca Babin, višja trgovka z energenti pri družbi CIBC Private Wealth Group. „Vprašanje je, kakšne posledice bo to imelo za Iran. Manjši vzvod nad Hormuško ožino bi ga lahko pripeljal bližje pogajalski mizi ali pa ga spodbudil k zaostrovanju, da bi vzvod znova pridobil.”

Ceno je po oceni Bloomberga dodatno znižalo ameriško ministrstvo za energijo, ki podjetjem ponuja v posojilo do 40 milijonov sodov iz strateških rezerv nafte, ponudbe pa sprejema do 6. oktobra. Ko je enako količino ponudilo junija, so si podjetja po podatkih agencije Argus Media izposodila le okoli 500.000 sodov.

Azijske borze so se danes zjutraj po podatkih Saxa krepile prvič v treh sejah. Decembrska pogodba za brent je bila ob 7.10 po podatkih Trading Economics pri 96,38 dolarja za sod, 22 centov nad torkovim zaključkom.