Petrol je v prvem polletju prodal več goriva in ustvaril več prihodkov, a manj dobička kot lani. Za slabši rezultat največji slovenski energetski trgovec krivi regulacijo cen naftnih derivatov v Sloveniji, ki je po njegovih navedbah samo marca prinesla 27,5 milijona evrov izgube. Skupina zato vse glasneje zahteva sprostitev cen, opozarja pa celo na možnost omejevanja točenja goriva na nerentabilnih črpalkah.
Prihodki skupine so v prvem polletju dosegli 3,3 milijarde evrov, kar je 12 odstotkov več kot lani, predvsem zaradi višjih cen energentov in večje prodaje. Petrol je prodal 2,03 milijona ton goriv, štiri odstotke več kot leto prej, pri čemer se je prodaja v Sloveniji povečala za šest odstotkov. Kljub temu je čisti dobiček padel na 57,4 milijona evrov, kar je skoraj 18 milijonov manj kot v enakem obdobju lani, nižji pa je bil tudi dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Skupina je torej prodala več, a na vsaki prodani enoti zaslužila manj.
Ključni udarec se je zgodil marca. Ob zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu in hitri rasti cen energentov je pred napovedanimi podražitvami sunkovito naraslo povpraševanje po gorivu, Petrol pa je zaradi reguliranih cen prodajal z izgubo. Uprava pod vodstvom Saša Bergerja opozarja, da regulirane cene ob nenadnih pretresih ne sledijo dejanskim nabavnim stroškom in da regulirana marža v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropski uniji. Slovenija je poleg Hrvaške edina članica EU, ki še vedno določa najvišje dovoljene cene naftnih derivatov, marža trgovcev pa je po Petrolovih navedbah v povprečju EU približno dvakrat višja.
| SKUPINA PETROL, PRVO POLLETJE 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | 1–6 2026 | Sprememba |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 3,3 mrd € | +12 % |
| Prodaja goriv in derivatov | 2,03 mio ton | +4 % |
| EBITDA | 131,8 mio € | −13,6 mio € |
| Poslovni izid iz poslovanja | 79,2 mio € | −16,9 mio € |
| Čisti poslovni izid | 57,4 mio € | −17,8 mio € |
| Naložbe (neto) | 58,2 mio € | −43 % od načrta |
Vir: Petrol, Poročilo o poslovanju v prvem polletju 2026. Sprememba glede na prvo polletje 2025.
Petrol pri tem ne ostaja le pri besedah. Proti državi je vložil dve odškodninski tožbi zaradi škode iz preteklih obdobij regulacije, skupaj vredni več kot 177 milijonov evrov, napovedal pa je nadaljnje zahtevke. Nadzorni svet je obravnaval tudi osnutek protokola, ki v primeru nerentabilnega poslovanja predvideva omejitve točenja goriva ali celo zapiranje posameznih prodajnih mest, kar je najbolj oprijemljivo opozorilo doslej.
Regulacija cen sicer ni brez razloga. Država z omejevanjem najvišjih cen na bencinskih servisih zunaj avtocest ščiti potrošnike pred nenadnimi podražitvami goriva, ki neposredno vplivajo na življenjske stroške gospodinjstev in inflacijo. Prav zato gre za spor, v katerem se srečata poslovni interes Petrola in interes države po stabilnih cenah za prebivalstvo.
Kljub slabšemu polletju Petrol ostaja finančno trden. Bilančna vsota je zrasla na 2,6 milijarde evrov, bonitetna agencija S&P pa je marca oceno BBB- potrdila in obete izboljšala s stabilnih na pozitivne. Skupina je v drugem četrtletju poslovanje že izboljšala, a je uprava jasna, da s polletnim rezultatom ni zadovoljna in da si bo še naprej prizadevala za sprostitev cen.
