Spletne goljufije so v Sloveniji lani povzročile 40,4 milijona evrov prijavljene škode, kar je 33 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Center je v letu 2025 obravnaval 6.196 kibernetskih incidentov, kar je 35 odstotkov več kot leto prej.
Rast števila prevar spremljajo tudi spremembe pri njihovem odkrivanju. Družba Visa je predstavila platformo Visa Threat Intelligence, namenjeno finančnim institucijam, ki povezuje podatke o kibernetskih grožnjah z odkrivanjem plačilnih prevar. Namen takšnih sistemov je zaznati zlorabo že pred samo transakcijo.
Po navedbah družbe Visa je veliko spletnih prevar posledica vdora ali kraje podatkov, ki se zgodi precej pred dejansko zlorabo plačilne kartice ali bančnega računa. Plačilna transakcija je pogosto le zadnji korak v daljši verigi dogodkov.
Takšen potek potrjujejo tudi slovenski primeri. SI-CERT je pred časom opozoril na obsežno kampanjo lažnih sporočil v imenu Pošte Slovenije. Žrtve so na ponarejeni spletni strani zaradi domnevnega doplačila za ponovno dostavo vnesle podatke svojih plačilnih kartic, napadalci pa so jih pozneje uporabili za nepooblaščene nakupe. Med krajo podatkov in njihovo zlorabo je lahko minilo več dni ali celo tednov.
Na tem principu temelji tudi platforma Visa Threat Intelligence. Ta po navedbah družbe združuje podatke o kibernetskih grožnjah, da bi finančne institucije hitreje prepoznale odtujene podatke in zmanjšale tveganje zlorab. Visa navaja, da vsak mesec v več kot 200 državah zazna približno 90 milijonov kibernetskih napadov in 11 milijonov phishing sporočil, v razvoj tehnologij za varnost omrežja pa je v zadnjih petih letih vložila več kot 11,4 milijarde evrov.
Podatki SI-CERT kažejo, da phishing oziroma ribarjenje za gesli in bančnimi podatki ostaja najpogostejši način, s katerim napadalci pridobijo začetni dostop do računov in informacij uporabnikov. Povprečna prijavljena škoda pri phishing napadu je lani znašala 46.000 evrov, pri vrivanju v poslovno komunikacijo (BEC) 170.000 evrov, najvišje posamezno oškodovanje pri kriptoprevari pa 260.000 evrov.
Za podjetja je posebej pomembna prevara BEC, pri kateri napadalci prestrežejo poslovno elektronsko komunikacijo in podjetje zavedejo, da denar nakaže na spremenjen bančni račun. Združenje bank Slovenije opozarja, da se takšne prevare pogosto začnejo prav z uspešnim phishing napadom. Podjetjem zato priporoča, da podatke o prejemniku pred večjimi nakazili vedno preverijo še po drugem komunikacijskem kanalu.
Razvoj orodij za zaznavanje prevar kaže, da banke in ponudniki plačilnih storitev vse tesneje povezujejo sisteme za spremljanje kibernetskih groženj s sistemi za odkrivanje sumljivih transakcij. Podatek o ukradeni kartici ali prijavnih podatkih, ki se pojavijo na temnem spletu, lahko tako postane opozorilo še pred prvo zlorabo.
Poleg tehnoloških rešitev strokovnjaki kot ključni obrambni ukrep za škodo zaradi spletnih prevar še naprej izpostavljajo ozaveščanje uporabnikov, saj phishing, socialni inženiring in druge prevare še vedno temeljijo predvsem na človeških napakah. Redno izobraževanje zaposlenih ter preverjanje občutljivih plačil po neodvisnih komunikacijskih kanalih zato ostajata med najpomembnejšimi varnostnimi ukrepi.
