Slovensko podjetniško statistiko za prvo četrtletje zaznamuje navidezna protislovnost. Predelovalne dejavnosti so v tem obdobju na tujih trgih ustvarile 76 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, kar je najvišja vrednost v zadnjih treh letih.
Hkrati je delež dodane vrednosti v prihodkih od prodaje znašal 31 odstotkov, kar je najvišje v zadnjih 23 četrtletjih oziroma skoraj šestih letih, kažejo podatki statističnega urada. A v isti sektor, ki beleži te rekorde, je Banka Slovenije v letnem poročilu za 2025 uvrstila večino novih nedonosnih posojil, ZRSZ pa beleži, da je padec zaposlenosti lani bil prav v predelovalnih dejavnostih največji.
Kako je mogoče, da sektor hkrati dosega rekordne kazalnike in se mu slabša kreditna kakovost ter pada zaposlenost? Odgovor je v sestavi, ne v splošni rasti. Podjetja z nizko dodano vrednostjo, ki so bila ujeta med rastočimi stroški dela in šibkim tujim povpraševanjem, so v zadnjih dveh letih krčila ali zaustavljala poslovanje. Tista z višjo dodano vrednostjo, bolj tehnološko zahtevno proizvodnjo in bolj specializiranimi izvoznimi trgi, so ostala ali rasla. Statistika, ki jo merimo danes, zato ne meri iste industrije kot pred tremi leti. Meri njen preostali, zmogljivejši del.
Kazalnik izvozne usmerjenosti je na skupni ravni vseh področij dejavnosti znašal 44 odstotkov, kar je bilo več kot v prejšnjih treh četrtletjih. V predelovalnih dejavnostih je bil pri 76 odstotkih, v trgovini pri 26 odstotkih. To pomeni, da je slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju letos postalo bolj izvozno usmerjeno, kar je skladno s podatki UMAR, ki je rast BDP v prvem četrtletju pri 3,1 odstotka pripisal predvsem okrepitvi izvoza farmacevtskih izdelkov in cestnih vozil.
Predelovalne dejavnosti torej ne rastejo enakomerno. Farmacevtika, ki je eden ključnih generatorjev izvoza, ima strukturno visoko dodano vrednost in ne pojasnjuje padca zaposlenosti. Kovinska in tekstilna industrija, ki se soočata z večjim pritiskom stroškov dela in kitajske konkurence, sta tisti, ki sta v letu 2025 izgubili največ delovnih mest.
| Poslovanje podjetij po dejavnosti, 1. četrtletje 2026 — ključni kazalniki | ||||
|---|---|---|---|---|
| Področje dejavnosti | Izvozna usmerjenost | Gospodarnost poslovanja | Dodana vrednost v prihodkih | Opomba |
| Predelovalne dejavnosti | 76 % | 107 % | 31 % | Rekord izvoza 3 leta, DV rekord 6 let |
| Poslovanje z nepremičninami | — | 154 % | — | 11. četrtletje zapored na vrhu |
| Zdravstvo in socialno varstvo | — | — | 64 % | 5. četrtletje zapored na vrhu DV |
| Trgovina, vzdrž. motornih vozil | 26 % | — | — | Več kot v prejšnjih 3 četrtletjih |
| SKUPAJ vse dejavnosti | 44 % | 106 % | 25 % | Vsa področja z dobičkom |
| Lider.si | Vir: SURS, Poslovanje podjetij po dejavnosti, Q1 2026, 8. 6. 2026 | Izvozna usmerjenost = delež tujih prihodkov; Gospodarnost = prihodki/odhodki × 100; DV = dodana vrednost | ||||
Kazalnik gospodarnosti poslovanja je bil pri poslovanju z nepremičninami rekordnih 154 odstotkov, kar pomeni, da so poslovni prihodki za 54 odstotkov presegli poslovne odhodke. To je enajsto četrtletje zapored, ko nepremičninski sektor zaseda vrh te lestvice, kar je neposreden odmev vztrajno visokih cen nepremičnin v Sloveniji, ki jih poganjata pomanjkanje stanovanj in visoka likvidnost bančnega sistema.
Zdravstvo in socialno varstvo je peto četrtletje zapored na vrhu deleža dodane vrednosti pri 64 odstotkih, kar odraža predvsem plačno reformo v javnem sektorju in ne strukturne spremembe v produktivnosti.
Na skupni ravni so vsa področja dejavnosti prvo četrtletje sklenila z dobičkom iz poslovanja, skupni kazalnik gospodarnosti pa je bil pri 106 odstotkih, kar je višje kot v prejšnjem četrtletju.
